Franja

mȑknuti -nēm, mȑknuh mȑknū in mȑkoh mȑče, mȑknuo -ula in mȑkao mȑkla
1. mračiti se, zmračiti se: pošto mrkne ker se je mračilo; a kad mrče i tamna noć dođe ko pa se je zmračilo in je prišla temna noč; lice mu mrknu pri pogledu na raskopano ognjište
2. temno se kazati, pokazati: preko doline mrknu brežuljci
3. dočakati noč: tko rani, ne mrkne kdor zgodaj vstaja, ga ne prehiti noč
4. prekipeti: smirite se, jer ako meni mrkne, zapušiću vam usta
5. izgubljati, izgubiti zavest: mrče mi svijest

mùškīnje s ekspr. moški: pjevaju naizmjenično, čas muškinje, čas ženskinje pojejo izmenoma, nekaj časa moški, potem pa ženske

naprèskok prisl. (ijek., ek.) preskakujoč: pričati nešto napreskok; zima uhvati bolesnika napreskok mrzlica zdaj pa zdaj stresa bolnika

nȅgdje (ijek.), nȅgde (ek.) prisl. nekje, nekod: gledaj da se sastanemo negdje u gradu; tu negdje nalazi se moj prijatelj; u pozadini negdje krije se neprijateljska patrola; negdje-negdje, negde-negde tu pa tam

nèvjerica ž (ijek.), nèverica ž (ek.)
1. neverjetnost: sav svijet s -om posmatra ves svet gleda pa ne verjame; sve mi izgledaše nevjerica vse se mi je zdelo neverjetno
2. dvom: ima ljudi u kojih je sve tajna i nevjerica

nȉko nȉkoga zaim.
1. nikdo: niko se ne javlja dobrovoljno; nikoga ne obavezuju ova obećanja; nikomu se ne treba približavati; to mu je skresao u brk, pa nikome ništa potem pa nič; ni od koga nisam saznao pravu istinu; ni s kim se ne druži; proveo se kao niko njegov imel se je zelo slabo; niko živi ne zna za ovu tajnu prav nikdo ne ve za to skrivnost
2. niče: pokazaće se ko je niko, ko je prostak, gl. tudi nitko

obrašnáviti obràšnāvīm (se), òbrašniti -īm (se) posuti (se) z moko: sav sam se obrašnavio u mlinu bil sem v mlinu, pa sem ves od moke

omèlo s omelo: -om zgrnuti pepeo i ugljevlje u peći; biti devete peći omelo biti daljno sorodstvo; ekspr. ti si gazdinska kći, a ne nekakvo gradsko omelo ti si iz imenitne hiše ne pa kakšna mestna pocestnica

òmjeriti -īm (ijek.), òmeriti -īm (ek.)
1. umeriti: omjeriti odijelo; dvaput omjeri, a jednom pristrizi
2. pomeriti: omjeriti puškom
3. premeriti: omjeriti koga od glave do pete
4. ekspr. primazati (komu klofuto): omjeriti kome šamar
5. popio nam je na sramotu vino, ni platio ni nam zahvalio, no na lakat ruci omjerio spil nam je vino, pa ni plačal, niti se zahvalil, naredil je le prostaško gesto in odšel

ònāmo, ònamo prisl.
1. tja: svi idu onamo
2. tam: bolje bi bilo da su ostali onamo
3. a onamo medtem pa: on je svašta obećavao, a onamo nije ništa učinio
4. onāmo-òvāmo, ònamo-òvamo sem ter tja

óndje (ijek.), ónde (ek.), prisl. tam, tamkaj; ovdje-ondje tu pa tam

òtklinjati -njēm s kletvico odgovarjati: otac kune, a sin otklinje oče kolne, sin pa za njim

pak, pak
I. vez. gl. pa: porobiše Dalmaciju, pak preko mora odoše
II. prisl. potem: prvo ispeci, pak onda reci

pìšmān neskl. prid. (t. pišman perz.)
1. obžalujoč: pišman se učiniti skesati se, odstopiti od česa, premisliti si
2. željan, željen, željčen, ekspr. nor: pljusak pišman na mog ata, pa ga hvata naliv je ves nor na mojega konja, pa ga lovi

podmláditi pòdmlādīm pomladiti: podmladiti organizaciju; društvo se podmladilo; podmladilo se nebo nebo je vedro, tu pa tam z oblački, kar kaže na dež

pòkititi -īm okrasiti: momci se pokitili, pa govore, pjevaju i šale se fantje so se zbrali v gručo, pa se pogovarjajo, pojejo in se šalijo

pokòjī -ā -ē nekateri, kakšen: našao bi se pokoji medu vama za taj posao; pokoji put prisl. včasih, tu pa tam; pokoji put se može i to dogoditi; po koji put kateri krat: po koji put već dolaziš

ponjíšu prisl. pol: našišu po punišu, a tudišu po ponjišu našemu človeku polno čašo (vina), tujcu pa pol

posáditi pòsādīm
I. posaditi: posaditi kupus, lozu, voćku, koga na konja, koga u začelje stola
II. posaditi se
1. posaditi se
2. sesti; ovaj plan će se sprovesti, pa makar se svi na glavu posadite pa če se vsi na glavo postavite

pȍvala ž
1. grobanje, grebeničenje: povala loze
2. napad bolezni: gora je odvala nego povala hujša je povrnitev bolezni kot pa njen prvi napad