Franja

lòza ž, tož. lȍzu, mn. lȍze lózā
1. trta: obrezivati -u; saditi, kalemiti -u; vinova loza vinska trta; divlja loza gl. vinjaga; američka loza ameriška trta
2. trta, rozga: loza graha, bršljana
3. bijela (bela) loza srobot, Clematis vitalba
4. rod, potomstvo: loza Nemanjića, Celjskih grofova, Trpimirovića; muška, ženska loza; sveta loza rodovina, ki ima od davnih časov po kakega duhovnika v sorodstvu
5. vijakov navoj

mȃh mâha m, mest. u máhu, mn. máhovi
1. mah, zamah: odbijati -ove
2. trenutek, mah: u prvi mah nitko, niko nije znao
3. krat: u tri -a sam pokušao; tamo sam bio u dva -a
4. davati -a spodbujati; na -ove od časa do časa; vjetar duva na -ove veter piha sunkovito, zdaj pa zdaj; uzeti -a razširiti se, prevladati; na sav mah z vso silo

malòća ž
1. malost, neznatnost: pomisli, čovječe, na svoju -u
2. poznajem ga od -e poznam ga od mladih nog

milòsrdnīk m
1. usmiljeni brat
2. usmiljeni gospod: izmoliti milost od gospoda -a izprositi milost od usmiljenega boga

mnògulja ž: ne daju rogulje nego -e prava korist je od veliko krav

mòmak -mka m, zval. mȏmče, mn. mòmci in mȏmci momákā
1. fant: mator momak; kršan momak korenjak
2. ženin: momak i mladica
3. služabnik, hlapec: kapetanov momak
4. momak od oka fant od fare
5. mn. mòmci moštvo, vojaki

mòtika ž
1. motika: kopati -om kopati z motiko; kad motika zazvoni nad glavom ko bo prišla smrt; od kolijevke do -e od zibelke do smrti; hljeb bez -e lahek zaslužek; kad se digne kuka i motika ko se bo vzdignilo, kar leze in gre
2. pog. ploščinska mera, kolikor kopač na dan skoplje: motika vinograda, njive, livade

mr̀tvilo s
1. mrtvilo: prenuti iz -a narodne mase; na sastanku je vladalo mrtvilo
2. zimsko mrtvilo u prirodi zimsko spanje narave
3. smrtno spanje: probuditi koga iz -a
4. pogrebščina: dođi ti meni na mrtvilo
5. kočno mrtvilo otrplost od strahu, katapleksija

nacàkliti nàcaklīm spolirati, poleščiti, pološčiti: suzama nacakljene oči oči, ki se svetijo od solza

náći nȃđēm oni nâđū, náđi, náđoh náđe, nàšao nàšla, nâđen -a
I.
1. najti: naći iglu u slami, dobra prijatelja, sobu za spavanje, koga u životu, utjehe u radu
2. doleteti: velika nas žalost nađe danas
3. imeti za: naći za dobro, za potrebno, za shodno
4. ugotoviti, priti do spoznanja: ona je našla da to nije dobro
5. pasti: našla je kiša, našao je snijeg
6. da ne nađe od mene ne želim, da bi od mene prišla nanj nesreča; da od boga nađeš naj ti bog pomaga!, bog pomagaj!; to nisam našao na putu tega nisem pobral na cesti; ob gostiteljevem pozdravnem nagovoru: dobar dan, gost odgovori: bolje vas našao
II. naći se
1. najti se: dobri se ljudi svugdje nađu
2. znajti se: ja se ne umijem naći; on se nađe u neprilici znašel se je v zadregi; naći se u čudu začuditi se
3. biti v pomoč: gledaj da mu se nađeš kad mu što zatreba; nešto sam skupila da mi se nađe da bom imela kaj v roke vzeti, kadar bo treba
4. roditi se: našlo se muško dijete
5. čutiti se: naći se uvrijeđenim čutiti se užaljenega
6. ti si se našao da to kažeš ti si upaš to reči

nadogled predl. z rod. v vidni daljavi: sada smo nadogled mora od tod že vidimo morje

nàkrviti -īm nakrviti: nakrvljena kosa od krvi rdeči lasje

namèti prisl. pri roki: daj mi onu knjigu, ako ti je nameti če ti to ni od rok

namílati se nàmīlā se namleti se, dobivati veliko moke: žito se namila veliko moke je od tega žita

nàpršče -eta s, mn. nàprščād ž dojenček: Nijemci su otjerali sa rodne grude sve od naprščadi do staraca od dojenčkov do starcev

narúbiti nàrūbīm obrobiti, narobiti: klipovima leda narubljena streha kap, od katerega vise ledene sveče

nàthititi -īm
1. prekositi: sve je nathitila ljepotom
2. prerasti, biti višji: sve je kolo glavom nathitila bila je za glavo višja od vseh plesalcev kola

nȅjāk -a -o šibek, slaboten, nebogljen: -o dijete, dete; ti si je zamilovao od -a vzljubil si jo v otroških letih, ljubiš jo od otroških let; -ōst ž šibkost, slabotnost

néka ž, zval. nêko ljubk. od nevjesta: daleko je neka ugledala od daleč jo je nevestica zagledala

nȅpovrāt m nevrnitev: otišao je u nepovrat odšel je tja, od koder ni vrnitve; na nepovrat uzajmiti novac izposoditi si denar, ki nikoli ne bo vrnjen; gl. tudi unepovrat