Franja

òbrtati òbrćēm
I.
1. obračati: obrtati ražanj; obrtati komu leda; obrtati glavu; obrtati plašt, kabanicu prema vjetru obračati plašč po vetru
2. ravnati: on bi htio vladiku kojim bi mogao obrtati po svojoj volji; učitelj je ljepo obrtao sa mnom
3. vrteti: mek je i dobar, pa ga obrću kako hoće
4. spravljati v promet, uporabljati: obrtati godišnje deset milijardi; oni brzo obrću novac koji primaju od roditelja
5. ekspr. navijati: obrtati koga oko maloga prsta
II. obrtati se
1. obračati se
2. vrteti se: otkako se svijet obrće
3. poče mu se svijest, svest obrtati začelo se mu je vrteti v glavi, omedlel je, onesvestil se je

òdisati -išēm
1. dihati: veoma je umoran, jedva može odisati
2. puščati sapo: pukla svirala te odiše na pukotinu
3. dišati: odisati čime, po čemu; odisati ruzmarinom, mirisom ruža, svježinom, smradom; odisati po truleži odisati; dosadom, melanholijom, bogatstvom, srećom imeti duh po dolgočasju, melanholiji; diši po bogastvu, sreči

ȍdluka ž
1. sklep, odločitev: donijeti -u skleniti, odločiti; -om Vrhovnog suda po sklepu, odločitvi Vrhovnega sodišča
2. odločitev: odluka je pala; odluka bitke
3. odločba, odlok: sudska odluka, čekati do dalje -e

ȍkōlan -lna -o, dol. ȍkōlnī -ā -ō okolen, okolni: -a sela; došao je okolnim putem prišel je po ovinkih

opáklija ž ovčji kožuh: okrenuti -u po vjetru obrniti plašč po vetru

òtud, òtudā, otúdā prisl. od tod; otud i odovud s te in z one strani; otud-odovud malo po malo, pomalo

pàncīr -íra m, pàncer m (srvn. panzier, fr.) oklep: na glavi kalpak i čelenka, na grudima pancir prugom često saobraćaju panceri po progi pogosto vozijo oklepni vlaki

pàzār -ára m (t. pazar, perz.)
1. trg: iznijeti, donijeti robu na pazar prinesti blago na trg
2. semenj: sutra je u gradu pazar; dok se lisici prouče berati, ode njena koža na pazar medtem ko se lisici preučujejo dokumenti, je že njeno krzno na semnju, na prodaj
3. nakupovanje: subotom se ide na pazar v soboto se gre po nakupih, vsako delo opravljaj o pravem casu
4. kupcija: zaključiti pazar skleniti kupcijo; nositi glavu na pazar nositi glavo na prodaj, podajati se v nevarnost

pèpelīšte s pepelišče pri ognjišču, kamor pada pepel: pokupiti pepeo iz -a; prpati rukama malko po -u brskati po pepelišču

pétak pétka m petek: dodi u petak ako u četvrtak ne možeš; crni petak nesrečen dan; čisti petak prvi petek v velikem postu (pravosl.); mišji petak petek pred pustno nedeljo (pravosl.); mladi petak prvi petek po mlaju; o Đurinu petku nikoli; petkom i svetkom v petek in svetek; Veliki petak veliki petek

pìštōlj -ólja m, pištólja ž (češ. pistal) pištola: go kao pištolj čisto gol, čisto nag; pištolj-matura ekspr. matura po skrajšanem postopku

pítati pîtām
1. vprašati: ako smijem, smem pitati pitao me je kuda se ide u grad; pitati koga za što, za cijenu, za savjet, za dozvolu, za čije zdravlje; pitati daka; pusti to jer te nitko ništa nije pitao; ni davo nije pitao za njega nikdo ni vprašal po njem; bog te pita zašto je to tako bogve, zakaj je to tako; pitaj boga što se sve iz ovoga može izleći kdo ve, kaj se lahko iz tega izcimi
2. vpraševati: pita me očima; nastavnica danas pita gramatiku; bolje je da ne pitaš kako je nama
3. dial. snubiti, prositi za roko: ja je (ćerku) pitam u vas, a vaša je volja hoćete li mi je dati

pjȅvati -ām (ijek.), pȅvati -ām (ek.)
1. peti: pjevati narodne i umjetne pjesme; pjevati kao ptičica, uz klavir, s lista po notah, iz fistule, u zboru, u koru, u horu, uz gusle
2. opevati: pjesnik pjeva junake
3. pesniti: Višnjić je pjevao pjesme o Prvom ustanku
4. ne pjeva mi se ni mi do petja

pljúštati -īm
1. pljuskati: pljušte valovi o obalu; napolju pljušti kiša
2. liti: pljušti kao iz kabla
3. ekspr. padati, deževati: pljušte batine, psovke, poljupci
4. teči: od toga mu pljušti voda na usta po tem se mu sline cedijo

pòbušenī -ā -ō, pȍbusānī -ā -ō: pobušeni ponedjeljnik, ponedeljnik drugi ponedeljek po veliki noči

póći pôdēm, oni pôdū, pódī, pódoh, póde, pòšao pòšla
1. iti, oditi: poći u partizane; vlak, voz je upravo pošao; podoh u boj ljuti; vrijeme je da se pode čas je, da gremo
2. poći za koga omožiti se s kom; Ivanka je pošla za moga brata Ivanka se je omožila z mojim bratom; poći za rukom posrečiti se; to mi je pošlo za rukom; pošao mi posao, pošla mi trgovina delo mi gre, trgovina mi gre; pošla mi karta v igri sem začel dobivati; pošla joj vatra u obraze kri ji je zalila lice; poći za kim slediti, iti v sled za kom; kada si ti pošao u školu kdaj si začel hoditi v šolo; danes je pošla lijevom nogom danes je vstala z levo nogo; sve je pošlo naopako, tumbe vse gre narobe; mi ćemo poći sa svoga stajališta mi bomo startali s svojega stališča; pošlo je sve po starom vse je po starem, nič ni novega

polìvaćī -ā -ē (ijek., ek.): polivaći peškir etn. brisača, ki jo nevesta prinese v ženinov dom od svoje hiše in z njo se briše družina, ko jim prvo jutro po poroki poliva vodo za umivanje

pomágati pòmāžēm, pomáži, pomážūćī
I. pomagati: pomagati komu riječju i djelom pomagati z besedo, z nasvetom in dejanjem; pomagati komu u radu; pomagati koga podpirati koga; to pomaže protiv groznice to pomaga proti mrzlici; triput bog pomaže po prvem neuspehu ni treba obupati
II. pomagati se pomagati si: braća se lijepo pomažu u svakoj nesreći

pòmalo prisl. malo: biti pomalo lud; malo-pomalo po malem, počasi

pomòći pòmognēm, pomòzi, pomògoh pȍmože, pòmogao pomògla, pòmognūt -a
I.
1. pomoči, pomagati: pomoći komu u čemu, komu iz vode; pade u postelju, ne pomogoše mu ni trave, ni bajanje, ni molitve; u ono doba ljudi nisu spavali ni sedeli, ali da bog pomože niso spali ne sedeli, bilo je, da bog pomagaj!; oni mi nisu ni rod ni pomozi bog nismo si med seboj čisto nič; pomozi bog (pozdrav), bog ti pòmogao! (odzdrav); on je pomozi bog, čaršijo, na obadvije strane obrača plašč po vetru
2. podpreti: pomoći koga novčano
II. pomoći se pomagati si med seboj