Franja

okolíti -im i okóliti -im udariti, pobiti pritke uz grah, pasulj, lozu: okoliti trto

okúčiti òkūčīm
1. doseči, dotakniti
2. udariti: bogme, bono i prebono je bilo koga su okučili
3. ekspr. ziniti, spregovoriti, črhniti: ako vladika zapita što iz liturgike, ni kaluderi, kamoli daci ne znaju ni okučiti

opàhnuti òpahnēm
1. udariti: opahnuo me po oku
2. opahniti: miris jabuka u zrenju pomilova ga i opahnu

opáliti òpālīm
1. ožgati, opeči: crna sam jer me opalilo sunce
2. osmoditi: opaliti dlake, svinjče
3. požgati: opaliti varoš
4. sprožiti, ustreliti: opaliti pušku, iz puške
5. sprožiti se: puška nije opalila
6. ekspr. opiliti, udariti: opaliti komu šamar
7. požgati, uničiti: mraz je opalio cvijeće

òpariti òparīm
I.
1. opariti: opariti vrućom vodom
2. ošiniti, udariti: opariti konja bičem; ekspr. opariti komu šamar
II. opariti se
1. opariti se
2. opeči se

opàtrnuti -nēm, opàučiti -īm ekspr. usekati, udariti, ošiniti: dobro ga je opatrnuo, opaučio

opíliti -im
1. oturpljati, ostrugati turpijom, orašpati
2. dotjerati, doterati: opiliti besedilo
3. ekspr. udariti: opiliti koga čez gobec
4. prevariti: opiliti koga za denar

páhniti -em
1. gurnuti, munuti: pahniti koga v vodo, od sebe
2. udariti: pahniti koga v rebra
3. izbaciti, svrgnuti: pahniti kralja s prestola

počesáti -čéšem
1. počešljati: počesati otroka; počesati si lase
2. prečešljati, sistematski pregledati: počesati teren
3. ekspr. udariti: počesati koga po čeljustih
4. izlemati: tako te bom počesal, da si boš za vselej zapomnil
5. ogrepsti; počesati rano

póčiti -im
1. puknuti, pući: puška poči; top je počil; počil je glas; srce ji je počilo; počiti od jeze
pući od ljutine; počiti od smeha; struna je počila
žica je pukla
2. prsnuti: kozarec je pri umivanju počil
3. udariti: počiti koga čez gobec, po gobcu

potégnuti (potéći) pòtēgnēm
I.
1. potegniti: potegnuti brod kraju
2. mahniti, udariti: potegao ga sabljom
3. izdreti: potegnuti mač iz korica
4. potegniti, srkniti: potegnuti iz boce
5. odpraviti se: potegnuti kući, na onaj svijet
6. zgrabiti: pak potegne koplje ubojito
7. bilo je potegni-povuci bilo je zelo hudo, zelo težko
II. potegnuti se
1. vreči se: potegnuti se kamenom na koga
2. zavleči se: potegli su se ovi poslovi

pòtkečiti -īm udariti, zadeti, odriniti kaj z vrženim predmetom: dobro ga je potkečio

prásniti -em
1. ogrepsti: mačka me je prasnila
2. kresnuti: prasniti s šibico po škatii
3. prasnuti, udariti: prasniti v smeh
4. navaliti na koga, napasti koga: pes prasne v mačko
5. šmugnuti, klisnuti: prasniti po cesti; prasniti v mesto; vsak trenutek prasne avto mimo

predèrati prèderēm ekspr.
1. ubrisati, udariti: prederati koga štapom po ledima
2. pobrisati jo, pobegniti: mi opet prederemo preko Drine

prèdrijeti prȅdrēm (ijek.), prèdrēti prȅdrēm (ek.) vel. prèdri, prèdrijeh prȅdrije in prèdrēh prȅdrē, prȅdro prȅdr̄la, prȅdr̄t -a
1. raztrgati: predrijeti lanac; tko je svakome prijatelj, ili je odveć bogat ili je predrta fukara
2. udariti: predrijeti koga štapom
3. ekspr. pobrisati jo: ja sam bez duše predro preko Maljena

raspáliti ràspālīm
I.
1. raznetiti, razpihati: raspaliti žar, vatru
2. razvneti: raspaliti strasti; ovakve su riječi raspalile moga oca
3. ekspr. primazati: raspaliti komu šamar
4. užgati, udariti: raspaliti koga bičem
5. ozmerjati koga: raspaliti kome prodiku
6. raznetiti, začeti (popivati): raspaliti pijanku
II. raspaliti se razvneti se

súniti -em
1. gurnuti, udariti, munuti: suniti ob kaj
udariti o što; suniti koga v vodo
gurnuti koga u vodu; suniti koga v rebra
munuti koga pod rebra, udariti koga u rebra; suniti koga z nožem
udariti koga nožem; suniti komu nož v srce
zabiti komu nož u srce; suniti koga od sebe
gurnuti koga od sebe
2. žarg. zdrpiti, zgepiti, smotati, ukrasti: suniti komu uro
3. žarg. popiti, srknuti: suniti ga kozarček

súnuti sûnēm
1. suniti, pahniti: sunuti koga s mosta u vodu
2. planiti: kobac samo sunu u golubove; svi na njega sunuše junaci; pas na mene sunu; sunuti uvis planiti pokonci
3. suniti, zapihati: kad ti vjetar sune
4. pljusniti: voda sunu uvis kao vodoskok
5. suniti, udariti: sunuti koga pod rebra
6. potisniti: sunuti kome mito u džep
7. puhniti: odjednom u nebo sunu stup varnica
8. usuti se, začeti močno padati: sunu grad još žešće, a pop mantiju na glavu pa bež!
9. skotaliti se: konj koji je vukao jedna kola ispred nas, udario je u stranu i mal' nije sunuo s kolima u šanac
10. šiniti, priti na misel: što mu to sunu u glavu?
11. suniti: gurnu vrača šakom u trbušinu da je odletio u kut i malne oborio jednu ženu koja ga opet laktom sunu u rebra

šȉbnuti -nēm
1. udariti s šibo
2. udariti: ledeni zrak šibnu ga kapima vode
3. brizgniti: mlazevi su šibnuli iz zemlje
4. ekspr. steči, naglo oditi: oni šibnu kud koji u proševinu
5. zažvižgati: nekoliko kuršuma šibnuše oko njega
6. šibnuti koga okom ostro pogledati koga

šlíkniti -em
1. udariti, mahnuti: šlikniti z repom
2. ošinuti: šlikniti z bičem