Franja

osijècati òsijecām (ijek.), osécāti òsēcām (ek.)
I.
1. odsekovati, odrezovati
2. ocenjevati, na oko odmerjati: tako moja pamet osijeca potricu tako moja pamet ocenjuje škodo
3. slabo brati: a kada svoje pismo tako osijecaš, a da što bi s tudim činio
II. osijecati se zadirati se: osijecati se na koga

òtražina ž
1. sled, slabo shojena steza: pod nogama mahovina i šušnje, jedva se poznaju -e kojima danas rijetko ko prolazi
2. zastar. potomstvo

ozlojedívati -jèdujēm spravljati v slabo voljo, v nevoljo: to je jedan od onih koji bez ikakve nevolje kinje ljude i ozlojeduju ih

ozlovoljávati -vòljāvām, ozlovoljívati -vòljujēm spravljati v slabo voljo

pàžūr -úra m (po osebnem imenu) slabš. težko razumljiv in nezanesljiv prevod iz klasicnih jezikov, na slabem papirju in slabo vezan

pèšnjati -ām dial. slabo kaj delati, slabo izdelovati, slabo šivati, šušmariti, krpariti

pišóra ž slabo žganje

plàvīć -íća m
1. zadnje, slabo žganje
2. dial. sinica

polùtān -ána m
1. mulat, mešanec
2. dvospolnik, hermafrodit
3. človek slabo razvite konstitucije

poštr̀kuša ž slabš. slabo molzna krava, krava, ki ne da mleka

pòzliti pòzlī postati slabo: nenadno mu je pozlilo

rȁčlati -ām, rȁčlovati -ujēm (n. ratschen) pogrkavati, slabo izgovarjati glas r

rakijèšina ž, rakijètina ž slabo žganje

sjènina ž (ijek.), sènina ž (ek.) slabo seno

slòšiti se slȍšī se postati slabo: namah kao da mu se slošilo, čudno osetio ispod prsiju

smučávati se smùčāvā se slabo postajati

smȕčiti se -i se
1. slabo postati: to je da se čovjeku smuči; meni se smuči na to
2. zagnusiti se: meni se smuči na ovaj svijet

sȕhotan -tna -o, sȕvotan -tna -o
1. suhoten, sušen: -a zemlja
2. suhljav, slabo hranjen: u mojoj kući nit će biti gola, ni bosa, ni gladna ni -a

šljóka ž slabš. slabo žganje: šta rade ti ljudi nedjeljom? Piju, a dade li im se nešto bolje od -e?

šljókati šljôkām slabš. piti slabo žganje, opijati se