-
nèzdrāvlje s nezdravje, slabo zdravje
-
obŕšiti òbr̄šīm
I.
1. končati: obršiti posao
2. slabo končati: on se umetnuo na pokojnoga strica i obršiće kao on
II. obršiti se končati se
-
ogràjisati -išēm (t. ogramak) ekspr. slabo naleteti, skupiti jo, stakniti jo: ćuti, jer možeš ograjisati; ograjisao je kao davao na Veliki petak
-
olèditi se òledī se
1. oledeneti, postati led
2. ekspr. slabo se oženiti, nasankati se: nije se oženio, već se oledio
-
oneraspolòžiti -pòložīm
I. spraviti koga v slabo voljo: oneraspoložiti koga
II. oneraspoložiti se postati slabe volje
-
opláka ž
1. v. odplaka
2. bućkuriš, slabo vino
-
osijècati òsijecām (ijek.), osécāti òsēcām (ek.)
I.
1. odsekovati, odrezovati
2. ocenjevati, na oko odmerjati: tako moja pamet osijeca potricu tako moja pamet ocenjuje škodo
3. slabo brati: a kada svoje pismo tako osijecaš, a da što bi s tudim činio
II. osijecati se zadirati se: osijecati se na koga
-
òtražina ž
1. sled, slabo shojena steza: pod nogama mahovina i šušnje, jedva se poznaju -e kojima danas rijetko ko prolazi
2. zastar. potomstvo
-
ozlojedívati -jèdujēm spravljati v slabo voljo, v nevoljo: to je jedan od onih koji bez ikakve nevolje kinje ljude i ozlojeduju ih
-
ozlovoljávati -vòljāvām, ozlovoljívati -vòljujēm spravljati v slabo voljo
-
pàžūr -úra m (po osebnem imenu) slabš. težko razumljiv in nezanesljiv prevod iz klasicnih jezikov, na slabem papirju in slabo vezan
-
pèšnjati -ām dial. slabo kaj delati, slabo izdelovati, slabo šivati, šušmariti, krpariti
-
pišóra ž slabo žganje
-
plàvīć -íća m
1. zadnje, slabo žganje
2. dial. sinica
-
polùtān -ána m
1. mulat, mešanec
2. dvospolnik, hermafrodit
3. človek slabo razvite konstitucije
-
poštr̀kuša ž slabš. slabo molzna krava, krava, ki ne da mleka
-
pòzliti pòzlī postati slabo: nenadno mu je pozlilo
-
rȁčlati -ām, rȁčlovati -ujēm (n. ratschen) pogrkavati, slabo izgovarjati glas r
-
rakijèšina ž, rakijètina ž slabo žganje
-
sjènina ž (ijek.), sènina ž (ek.) slabo seno