Franja

utèći utèčēm
I.
1. uteči: uteći od roditelja; pravo reci, pa gledaj te uteci; biti kadar stići i uteći biti kos vsaki situnciji; ne uteče oka ni svjedoka nihče ni ostal živ, ki bi lahko pričal, kaj se je zgodilo
2. prekositi: on nije utekao od tebe
II. uteći se
1. zateči se: uteći se komu
2. seči v besedo: uteći se komu u riječ

ȕtrobica ž jetrca: kad ćeš poprigati -u?; belu -u mogu jesti samo oni koji se hvale zdravim želucem pljučka lahko jedo samo taki, ki imajo zdrav želodec

vûk m, mn. vûci in vȕkovi
1. zool. volk, Canis lupus: vuk dlaku mijenja a ćud nikada; gladan kao vuk; mi o -u, a vuk na vrata; živom se -u rep ne mjeri ne draži, ne napadaj tistega, ki ti lahko škodi; vuci siti a ovce na broju; krsti -a, a vuk u goru človek s slabimi lastnostmi je nepoboljšljiv; povika na -a, a lisice meso jedu krivda se pripisuje nekomu drugemu
2. med. volk, sedno
3. junak, korenjak: pozdravljam sve lavove i gorske vukove
4. bot. poljski črnilec, Melampyrum arvense

žȗč žȕci ž, mest. u žùči, orod. žȕči in žûčju
1. žolč: izliti svoju žuč izpihati si jezo; iskaliti, prosuti žuč na koga stresti svoj srd na koga; i u buhe žuč ima tudi neznaten človek se lahko razjezi
2. žolčnik: to mu je podražilo žuč
3. žuč od zemlje bot. zlati grmiček, tavžentroža, Centaurium