Franja

Zadetki iskanja

  • bàrkača ž barkača, čoln za promet v pristanišču
  • barkàsa ž (fr. barcasse) barkasa, čoln za promet v pristanišču
  • barùdžija m (t. barutdžu) delavec v smodnišnici, prodajalec smodnika
  • bȁsōvno prisl. v basu: on mi basovno govori
  • bàša m (t. baša)
    1. starešina, glavar, predstojnik, prvak, odličnik: večeras ćemo znati ko je baša
    2. kot naslov v drugem delu polzloženke za odlične muslimane: Husein-baša, Smail-baša
  • bašàbāš -áša m (t. baša-baš) vodja, prvi v igri: dolazio je uvijek na igru s nama đacima, i uvijek je, naravno, bio bašabaš
  • bȁš-knêz m (t. baš) zgod. prvi v vasi, vaški knez, vaški starešina
  • bȁšta m
    1. dial. oče
    2. predstojnik v Hilendaru
  • báza ž (gr. básis)
    1. osnova, temelj, podlaga: rad na legalnoj -i
    2. baza, oporišče: vojna, pomorska baza
    3. baza, zaklonišče: partizanska baza
    4. baza v kemiji, v industriji: -e u kemiji, u hemiji
  • bàzār -ára m (perz. bazar)
    1. v vzhodnih deželah pokrita ulica s trgovinami, blagovni sejem
    2. manjša trgovina z mešanim blagom
    3. velika trgovska hiša z različnim, navadno cenenim blagom
  • bázija ž
    1. sezonsko delo, delo zunaj domačega kraja: idem u -u
    2. sezonski delavci, delavci v tujini: ja sam kao skrhana slamka iz one golotrbe -e
  • bazùlmet m, bazùment m (t. bazubent, perz.)
    1. amulet, ki se priveže na roko; v srebrni ali zlati škatlici stavek iz korana: pa izvadi bazulmet od zlata i na njemu hiljadu dukata
    2. v lase vpleten trak, ki je hkrati amulet
  • bdȅnije s rel. nočno opravilo v pravoslavni cerkvi pred velikimi prazniki
  • béčiti bêčīm
    I. buljiti, zijati v koga: što me bečiš, kao da me nikad nisi vidio, video; bečiti oči
    II. bečiti se
    1. buljiti, debelo gledati: gle kako se beči; što se bečiš
    2. grdo gledati: Beču grade, ne beči se na me
  • bèdel m (t. bedel, ar.) zgod.
    1. namestnik
    2. kdor namesto drugega služi vojaški rok ali gre na zaobljubljeno božjo pot v Meko
    3. odkup od vojaške obveznosti
  • bedùīn -ína m (ar. bedevi) beduin, nomadski prebivalec v (arabski) puščavi
  • bèglerbeg m (t. bejlerbeji, starot. beglerbeg) zgod.
    1. beglerbeg, najvišji čin v nekdanji turški armadi
    2. poveljnik vojnega področja, civilni upravitelj večje pokrajine
  • bèglučkinja ž puška, pištola v ljudski pesmi
  • bȅgovac -ōvca m človek v begovi službi
  • bèhāran -rna -o razcveten, v razcvetu: -a voćka