-
brȕskati -ām ekspr. po malem brusiti: tetoši i bruska svoju sjekiru
-
bŕžčas pril. valjda, po svoj prilici: bržčas je to njegov poslednji dan
-
bŕžda pril. valjda, po svoj prilici: to bo bržda držalo
-
bŕžkone pril. valjda, po svoj prilici: bržkone je na sestanku
-
bȕćkalo s drog, s katerim ribič udarja po vodi ob lovu na some
-
bùdionīk m
1. budilo, v pravoslavnem samostanu deska, po kateri zjutraj ropotajo, da se zbude menihi
2. sirena: sirenu koja objavljuje uzbunu okrstili su budionikom
-
búnkati -am
1. udarati pesnicom, lupati, bubati: bunkati po vratih
2. tući: otroka so pogosto bunkali
3. kovati teškim čekićem po nakovalu
-
bunkeráš m u NOB onaj koji se je krio po bunkerima
-
búša ž (madž. busa) dial. maškara, ki o pustu pleše po vasi
-
bȕškati -ām
1. po malem vrtati
2. plaziti se: čulo se kako noćnik buška kroz lišće
3. rovariti
-
cár -ja m
1. car: ruski car; srbski car Dušan
2. zeleni car zeleni car po Križevačkim statutima
-
cépati i cêpati -am
1. padati: sadje cepa na tla; borci so od utrujenosti cepali v sneg
2. skapavati, lipsavati: živina mu cepa; ljudje cepajo od lakote kakor muhe
3. padati na ispitima: študentje kar po vrsti cepajo pri izpitih
4. jedan po jedan dolaziti: ljudje so polagoma cepali v dvorano
-
cȉc medm.
1. muc, za vabljenje mačke
2. nagajivka za tistega, ki so mu upi splavali po vodi: Taman Miša pošao i sagao se da vidi sve to, a Mica mu viknu: cic! i opet mu zalupi vrata toda Mica mu je zavpila: figo! in mu je zaloputnila vrata
-
cicvàrati -ām skopuško po malem dajati
-
cìgānčiti -īm
I.
1. živeti po cigansko
2. ciganiti, prosjačiti
3. skoporititi
II. cigančiti se barantati, pogajati se: neću s ovim idejama da se cigančim
-
cȑpkati -ām po malem črpati
-
cúriti cúrīm
1. po malem, po kapljah teči: kiša sve jednako curi
2. teči, puščati, cureti: bačva curi; nos mu curi; oči mu cure; ako ne curi, a ono bar kaplje če ni veliko (sredstev za življenje), za silo vendar je
-
cȕrkati -ām po malem teči, curljati: sa krova curka kad se snijeg topi
-
čakšìrāš -áša m, čakšìrlija m
1. kdor nosi čakšire
2. hlačman, kdor se oblači po mestni šegi
-
čàkšire čȁkšīrā ž mn. (t. čakšyr)
1. hlače po turški modi, s širokim "turoma" in tesnimi hlačnicami, zapetimi ob strani
2. nad koleni široke, navzdol pa ozke hlače: jahaće čakšire, oficirske čakšire
3. hlače sploh