Franja

crljénak -nka m rdeče dalmatinsko grozdje in vino

crnòglavica ž vet. neka puranja in kokošja bolezen

cûjkati -ām veliko in rad piti

č s neskl., četrta črka latinične abecede in osemindvajseta cirilske ter glagolske azbuke; malo č, veliko Č; č. kratica za čitaj, č kratica za čas, ura

ča okrajšan in nepregiben samostalnik od čiča, stoji z vezajem pred imenom: ča-Marko, ča-Jovan

čákavština ž, čakávština ž čakavščina, hrvaško narečje v Istri, Hrv. Primorju in v delu Dalmacije

čàkšire čȁkšīrā ž mn. (t. čakšyr)
1. hlače po turški modi, s širokim "turoma" in tesnimi hlačnicami, zapetimi ob strani
2. nad koleni široke, navzdol pa ozke hlače: jahaće čakšire, oficirske čakšire
3. hlače sploh

čaprazdivániti -dìvānīm
1. klanjati se
2. pogovarjati se s kom in ga zabavati, dobrikati se komu

čardàklija ž (t. čardakly)
1. brajda, trta, ki se vzpenja na drevo, na hišo, na čardak ali je speljana kot senčnica: viju se -e po usamljenoj dunji, šljivi; uđe u hodnik koji je činila čardaklija orezanih loza
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. hiša z zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem
4. m obmejni stražar v Vojni krajini, čardaklija

čaròjice čaròjicā ž mn. koledniki, pustne šeme z živalskimi maskami, ki v predbožičnem času in pozneje pravosl., deloma katol. in muslim. po vaseh pobirajo darove

čàršija ž (t. čaršy, perz.)
1. ulica ali trg s prodajalnami in delavnicami, trgovsko-obrtniška četrt
2. trgovski svet, kramarji
3. malomeščanska družba s svojimi politično-družbenimi nazori: dobro jutro, čaršijo, na obje strane se reče za človeka, ki se zaradi svojih koristi prilagaja vsaki situaciji

čȁsoslov m obredna knjiga v pravosl. cerkvi, brevir, zbornik molitev in psalmov: čitati časoslov

čèkma ž (t. čekme)
1. oknica, ki se dviga in spušča
2. most na verigah
3. predal pisalne mize
4. mn. srebrne okrasne ploščice na đečermi

četrdèsetoro s štirideset moških in žensk ali drugih osebkov: četrdesetoro ljudi, teladi

četr̀naestero, četr̀naestoro s štirinajst moških in žensk ali drugih osebkov: četrnaestero čeljadi

čibùgdžija m (t. ćubukču)
1. služabnik, ki je turškemu gospodu nosil in podajal pipo
2. izdelovalec pip
3. birič, ki je pobiral davek čibuk

čìbuk m (t. čubuk)
1. dolga cev za pipo: kratak čibuk zove se kamiš
2. cigaretni ustnik v obliki pipice
3. dimnik: dime se seoski čibuci
4. nekdaj davek sultanu od ovac in koz

čibùkluk m (t. čubukluk) vreča na sedlu za čibuk in dežnik

čȉčkati -ām grmaditi brez reda in okusa: znao je kititi i čičkati jezikom

čìnger m (madž. csiger) pijača, ki jo dobimo, če na vinske ali jabolčne tropine nalijemo vode in pustimo prevreti