Franja

cȉkavac -āvca m
1. neka kobilica
2. zool. rdeči ali vinski drozg, Turdus musicus

cjevòzubice ž mn. (ijek.), cevòzubice ž mn. (ek.) zool. podzemne svinjke ali cevozobci

cȑvanj -vnja m dial. rdeča ali črnkasta prst

crvènkapa ž, crvènkapica ž rdeča kapa, kapica iz ljudske ali ilirske noše

crvènpērka ž
1. rdečelaska
2. zool. rdeča taščica
3. zool. rdečeoka ali črnovka, Leuciscus rutilus

čáčak -čka m
1. zmrzlo ali posušeno cestno blato
2. kamen, ki štrli iz zemlje

čȁđavica ž
1. od saj umazana ženska
2. stara, od saj umazana puška
3. sorta črnega grozdja
4. sajavost kot rastlinska bolezen, Capnodium salicinum
5. zool. breguljica ali podgrivka, Riparia riparia

čágalj čáglja m (t. čakyl) zmrzlo ali posušeno cestno blato: seoski neutrven put, snijeg napao preko zamrzla -a

čalabŕcalo s kdor v naglici zaužije malo hrane ali pijače

čalabŕcati čalàbr̄cām v naglici uživati malo hrane ali pijače

čalabŕcnuti čalàbr̄cnēm v naglici, užiti malo hrane ali pijače, prigrizniti, založiti: mjereći sir, masline, haringe čalabrcnuo bi malo od jednog malo od drugog i to bi mu obično bio ručak

čâlma ž (t. čalma) navadno rdeča ruta, bombažna ali svilena, ovita okoli fesa: zaviti -u poturčiti se, pomuslimaniti se

čȁpnica ž
1. pri izdelavi soda zadnja vstavljena doga, ki je lahko širša ali ožja od drugih
2. zaradi razsušitve pozneje vstavljena doga

čȁpr̄lj m, čapŕljak -ljka m, čȁpūr m štrcelj, štor mladega drevesa ali koruznega stebla

čardàklija ž (t. čardakly)
1. brajda, trta, ki se vzpenja na drevo, na hišo, na čardak ali je speljana kot senčnica: viju se -e po usamljenoj dunji, šljivi; uđe u hodnik koji je činila čardaklija orezanih loza
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. hiša z zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem
4. m obmejni stražar v Vojni krajini, čardaklija

čàršija ž (t. čaršy, perz.)
1. ulica ali trg s prodajalnami in delavnicami, trgovsko-obrtniška četrt
2. trgovski svet, kramarji
3. malomeščanska družba s svojimi politično-družbenimi nazori: dobro jutro, čaršijo, na obje strane se reče za človeka, ki se zaradi svojih koristi prilagaja vsaki situaciji

čàtlōv -òva m (madž. csatló) drog, žrd, ki se počez pritrdi na lojtrnice, ko vozijo snopje s polja ali seno s travnika

čàtma ž (t. čatma)
1. stena, zid iz protja, pleteri ali letev, ometan z blatom, ilovico
2. najvišje, iz lesa narejeno nadstropje: kula mu je od sedam bojeva, a osma je čatma od drveta

čèlēnka ž (t. čelenk)
1. perjanica, tudi iz srebra ali zlata, nagrada za junaško dejanje: nositi -u na prednjoj strani kalpaka; čalme, kape
2. jelenovo rogovje kot trofeja
3. ekspr. glava: da ga zveknem po čelenci
4. ekspr. prva, najboljša glava: čelenka naše zemlje

čésnica ž božična pogača z vmešanim zlatnikom ali srebrnikom