-
bȑđānče -eta s, mn. bȑđānčād ž hribovček
-
bȑđanin m, mn. bȑđāni hribovec
-
bȑđānka ž
1. hribovka: tankostasa brđanka
2. gl. moravka, arnika
-
bȑđānskī -ā -ō hribovski
-
br̂đe s hribovje: lutati -em
-
brȅ medm. (t. bre, gr.)
1. poudarja vsebino stavka: što činiš bre? kaj vendar počneš?; miči se bre! premakni se no!; ajde bre!
2. poudarja ukaz, prepoved, začudenje, hej: govori bre, što ćutiš! hej, govori, zakaj molčiš!; nemoj bre da nas vrijeđaš!; bre, tri li kase imaš
-
brèberina ž, brebèrina ž bot. podlesna vetrnica
-
brȅbnuti -nēm ekspr. treščiti: on me brebnu o zemlju
-
brebònjati -ām, brèbonjiti -īm mrmrati, godrnjati: ono što je mlađe ogledava se i ofrkava, a starije se dosađuje, uzdiše i brebonji
-
brȅcāj m glas zvona, don: ovamo dopiru jači -i
-
brȅcanje s donenje, zvenenje, zvonjenje
-
brȅcati -ā
I.
1. zveneti, doneti: srebrno je zvonce brecalo
2. zvoniti: telefonsko zvonce breca
3. biti plat zvona
4. biti, utripati, kljuvati: nešto mu breca u temenu i sljepoočicama; život bujno breca
II. brecati se
1. zadirati se: brecati se na koga
2. plašiti se: dijete se u snu breca
-
brécati brȇcām brenčati: muha breca
-
brȅcav -a -o osoren, oster: brecav glas
-
brecílo s spužvasto, sunderasto tijelo, telo, corpus cavernosum
-
brȅcnuti -nēm
I.
1. odjekniti, zazvoniti: zvonce brecnu
2. ekspr. zadeti: njega brecnuše te riječi
II. brecnuti se
1. zadreti se, obregniti se: brecnuti se na koga
2. trzniti, ustrašiti se: ona se na to pitanje brecnula, kao da mu se nikada nadala nije
-
brecùkānje s zvonjenje: Županja gospodski dočeka vrhovnoga pastira -em zvončića
-
brèculja ž mesarska muha: muha breculja brečala je okolo
-
brȅča ž (it. breccia) geol. breča, sprimek
-
bréča ž (it. breccia) breča, kršnik, šljunak