Franja

zvȍno s
1. zvon; večernje zvono; ronilačko, gnjuračko zvono potapljaški zvon; stakleno zvono; udarati na sva -a razglašati kaj na vsa usta; objesiti što na veliko zvono; nije zvono nego ono ni važno, kaj se govori, temveč, kaj zares je
2. zvonec: električno zvono

žȁlōst ž, mest. u žalòsti
1. žalost: kuća -i; žalost za kim; svisnuti od -i do smrti se razžalostiti, umreti od žalosti
2. žalovanje: biti u -i za pokojnikom
3. obžalovanje: na moju veliku žalost zadatak još nije izvršen

žȁo prisl., komp. žàlijē, žàlije
1. žal: žao mi je što ti ne mogu pomoći; žao mi je truda i novca
2. žao mi je tebe pomilujem te
3. vratiti žao za sramotu hudo poplačati s hudim
4. na žao učiniti komu hudo prizadejati komu; na žao mi se učinilo milo se mi je storilo

žàrilo s žeželj, grebljica: on mu je devete pećke žarilo sta v daljnem, sorodstvu; biti svake pećke žarilo v vse se vmešavati, v vse vtikati nos

žèći žèžēm, oni žègū, žèzi, žèzijāh, žègoh
1. žgati, pripekati: sunce sve toplije žeže
2. žgati: žeći vapno, kreč
3. peči, žgati: kopriva, kandžija žeže
4. žežen kašu hladi kdor se je opekel, je drugič previden; žežena rakija dvakrat žgano žganje, prepečenica; žeženo zlato čisto zlato

žȅnskī -ā -ō ženski: ženski svijet; ženski glas, pokret; ženski rod ženski spol; ženski slik ženska rima; -a glava, logika, pronicljivost, ruka; -a crkva v cerkvi prostor za ženske; -e bolesti; -e pjesme ljudske lirske pesmi; -o pitanje žensko vprašanje; -o vrijeme menstruacija; ženski Petko moški, ki se čuti za žensko

žèžen -èna -èno, dol. žèženī -ā -ō
1. sežgan, zgorel: -e kosti kao dubrivo
2. žgan: -o vapno
3. dvakrat žgan: -a rakija
4. vroč: -a pripeka
5. čist, rafiniran: -o zlato
6. vroč, strasten: -i poljubac; žežen kašu hladi kdor se je opekel je drugič previden

žîv žíva žívo, dol. žîvī -ā -ō
1. živ: -o biće; -o meso; -o vapno, -i kreč; -a voda; -i pijesak, pesak; -a ulica; živ jezik; živ dječak, dečak; -a uspomena živ spomin; slikati -im bojama; dok sam živ i zdrav; nema ni -e duše; živ stil; ne bio živ ako nije tako naj se v zemljo pogreznem, če ni tako; -a istina; ni za -u glavu nikakor ne; živ mi bodi živ, živel!; -i bili pa vidjeli prihodnost bo potrdila, pokazala resničnost mojih besed; -a slika; -a vaga živa teža
2. surov, presen: -o meso
3. -a ograda živa meja
4. -a trava bot. čepljevec, iglica, Erodium

živínstvo s živinstvo, živalstvo: praiskonsko živinstvo ljudi; sunovratiti se u živinstvo strmoglaviti se v živinstvo, živinskost

žìvot -òta m
1. življenje: prirodni, obiteljski, naučni, znanstveni, državni, goli, duševni, javni, kulturni, biljni, porodični, zagrobni, vječni, večni život; borba na život i smrt; život mu visi o koncu, o niti; lišiti koga -a vzeti komu življenje; oduzeti sebi život vzeči si življenje; staviti, metnuti život na kocku; stupiti u život; biti na pragu -a; tako mi -a! kakor sem resnično živ!; pokloni mi život na megdanu podari mi življenje, če v dvoboju s teboj zmagam; rastaviti se sa -om ločiti se od življenja; za njegova -a ko je še on živel; ogorčiti kome život zagreniti komu življenje; sposoban za život; staviti život na kocku; radi se o -u gre za življenje; osiguranje -a; za mene nema više -a; sprovesti zakon u život dati zakonu veljavo; zakon je sproveden u život zakon je začel veljati; stupiti u javni život stopiti v javnost
2. život: obuhvatiti koga oko -a
3. življenjepis: Život svetoga Simeuna; Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih

žȗč žȕci ž, mest. u žùči, orod. žȕči in žûčju
1. žolč: izliti svoju žuč izpihati si jezo; iskaliti, prosuti žuč na koga stresti svoj srd na koga; i u buhe žuč ima tudi neznaten človek se lahko razjezi
2. žolčnik: to mu je podražilo žuč
3. žuč od zemlje bot. zlati grmiček, tavžentroža, Centaurium

žȕrkati -ām (se) gl. žuriti (se)