Franja

Vlȁh m
1. Vlah, prebivalec Vlaške v Romuniji
2. (pri Hrvatih iron.) pravoslavec, Srb
3. (pri dalm. meščanih in otočanih) kmet na kopnem
4. (pri muslimanih) kristjan
5. (pri travniških muslimanih) katoličan
6. izmijesiti koga kao Vlah pitu pretepsti koga kot vola
7. da se Vlasi ne sjete da bi se resnično stanje prikrilo, da stvar ne bi prišla na dan

vlâst ž, mest. na vlásti oblast: državna vlast; držati koga u svojoj vlasti; očinska, zakonodavna vlast; sudske, vojne, školske -i; uzeti u svoju vlast; izgubiti vlast nad sobom; potpasti pod čiju vlast; odmetnuti se od -i upreti se oblasti

vȍlja ž
1. volja: volja i snaga; slobodna, viša, neslomiva, slaba, bolesna volja; za objedom bijasmo vesele -e pri kosilu smo bili dobre volje; to ne stoji do moje -e to ni odvisno od moje volje; istrajnom -om može se sve postići z vztrajno voljo se vse doseže; ostaviti komu što na -u; činiti komu na -u; iz -e kome izići postati komu tuj; posljednja, poslednja volja
2. veselje: prošla me volja za ovo; raditi s -om; nemam -e za ovo

vrât m mest. na vrátu, mn. vrȁtovi
1. anat. vrat: boli ga vrat; pasti komu oko -a; pasti komu na vrat; skrhati komu vrat; slomiti vrat u automobilskom udesu; natovariti sebi što na vrat; skinuti što s -a; saviti vrat u jaram; nadimati vrat napihovati se, košatiti se
2. na vrat na nos na pete na glavo

vráta vrátā s mn. vrata: kućna, podrumska, dvokrilna vrata; poklopna vrata; ulazna vrata vhodna vrata; vrata za nuždu izhod v sili; izbaciti koga na vrata; širom otvoriti vrata na stežaj odpreti vrata; izići na prednja vrata; pokazati komu vrata; čistiti prvo pred svojim vratima; kucati na čija vrata; obilaziti tuđa vrata beračiti pred tujimi vrati; doći će sunce i na naša vrata tudi nam se bo nasmehnila sreča

vrȅća ž (ijek., ek.) vreča: jutena, papirna vreća; kupiti mačku u -i; našla vreća zakrpu našla sta se dva enaka, gliha vkup štriha; staviti koga u istu -u s kim enačiti koga s kom: od šta vreća od toga i petlja kakršni starši takšen otrok; prazna vreća ne može uspravno da stoji; odriješiti, odrešiti -u svojih doživljaja začeti pripovedovati svoja doživetja; prodrta, proderana vreća zapravljivec, razsipnik; biti zavezana vreća biti zmeden, biti neznajdljiv; biti težak kao vreća biti težek kot cent

vrȉska ž
1. kričanje: nastade užasno vriska u sobi; planula naša pojata, začula se vriska i kuknjava žena; Anđa udari u kuknjavu, djeca u -u
2. rezget konj: cara stade lelek za sinom a konja vriska za onom ženom car je začel tarnati za sinom, konji pa so izražali z rezgetom žalost za ženo; stade vriska hata i paripa začelo se je rezgetanje konj; magareća vriska

vr̂ša ž, vȑša ž vrša: loviti rake, ribu -om; naći se u -i znajti se v težkem položaju; puhati, duvati u -u zaman se truditi

vŕzānje s (gl. vrzati se), vŕzēnje s (gl. vrsti se) motanje, motoviljenje

vûk m, mn. vûci in vȕkovi
1. zool. volk, Canis lupus: vuk dlaku mijenja a ćud nikada; gladan kao vuk; mi o -u, a vuk na vrata; živom se -u rep ne mjeri ne draži, ne napadaj tistega, ki ti lahko škodi; vuci siti a ovce na broju; krsti -a, a vuk u goru človek s slabimi lastnostmi je nepoboljšljiv; povika na -a, a lisice meso jedu krivda se pripisuje nekomu drugemu
2. med. volk, sedno
3. junak, korenjak: pozdravljam sve lavove i gorske vukove
4. bot. poljski črnilec, Melampyrum arvense

vȕna ž volna: ovčja, umjetna, biljna, pamučna, drvena, staklena vuna; kaba vuna dolga, groba volna; ko za tuđom -om pođe, sam ostrižen kući dođe; boli babu peta, pa ne može da češlja -u izmikati se delu brez izgovora

za predl.
I. z rod.
1. za: za života; za vlade Stefana Nemanje, kralja Tomislava; za pontifikata Pavla VI
2. izraža željo: za srećna puta!
II. s tož.
1. za: boriti se za narod; netko se za list sakrije, a drugi ne može ni za dub; uhvatiti koga za ruku; kupiti za novac; rđa se ne hvata za zlato; ne čini to za živu glavu
2. zaradi, za: stradati za zlobu; trpjeti za neznanje; drag mi je za njegovo dobro srce
3. za, v: list je adresiran za Cetinje; roba se izvozi za Afriku
4. za (časovno): pozivam te za nedjelju uveče; za trenutak smo ćutali
III. z orod.
1. za: ići za kim; to biva dan za danom; čeznuti za kim hrepeneti po kom; sjedjeti za stolom
2. po: svi su otišli za poslom
3. poći za rukom posrečiti se

zàbjegnuti (zàbjeći) -nēm (ijek.), zàbegnuti (zàbeći) -nēm (ek.) pobegniti za: pa zabjegne očas za suri brijeg; ali mu je stado zabjegnulo ovce so se mu porazgubile

zàhmet m (t. zahmet) trud: uvrati se k meni ako ti nije zahmet oglasi se pri meni, če ti ni prenaporno; zahmet ti je! potrudi se!

zàkasati -ām (se)
1. zdirjati, v dir zajahati, zajahati v kasu: konji zakasaše brže
2. ekspr. on je zakasao u trgovinu začel se je ukvarjati s trgovino

zaklòpiti zàklopīm (se)
1. zapreti (se): zaklopiti vrata, oči, usta, knjigu
2. pokriti (se): zaklopiti lonac, cisternu, lulu, lice rukama
3. zatisniti: zaklopiti nekome oči
4. noć je bila sasvim zaklopila čisto se je stemnilo

zákrpa ž zaplata: gora zakrpa od rupe; našla vreća -u našla sta se dva enaka; biti svakoj vreći zakrpa

zamáhati zàmāšēm, zàmāhām
I.
1. zamahati, začeti mahati
2. konj je vodu zamahao konju se je voda zaprla
II. zamahati se ekspr. hiteti: kuda si se zamahao

zȁmjenica ž, zâmjenica ž (ijek.), zȁmenica ž, zȃmenica ž (ek.)
1. lingv. zaimek: lična, povratna, pokazna, prisvojna, upitna, neodredena zamjenica
2. namestnica
3. zamenjava: mogao bi dužde naći sreda svoju -u
4. ići u -e medsebojno se obiskati

zàmrijeti zàmrēm (ijek.), zàmrēti zàmrēm (ek.)
1. zamreti: naučni život je kod nas sasvim zamro
2. ekspr. taj je problem zamro o tem problemu se ne govori več