Franja

opásnōst ž nevarnost: opasnost od čega nevarnost pred čim; izložiti se velikoj -i izpostaviti se veliki nevarnosti; biti u -i po život biti v smrtni nevarnosti

opkòliti òpkolīm (se) obkoliti (se): opkolili smo neprijateljsku patrolu; opkoliti se stražom obdati se s stražo

òpremak -ēmka m: ne znaš ti što sam ja potrošila za kćerin opremak ti ne veš, koliko me je stala bala, ko se je hči možila; ko ne zna šta je curski opremak u tudu kuću, taj se ne zna bogu moliti kdor ne ve, kaj se pravi, če se dekle moži v tujo hišo, ta ne zna moliti

oprošténje s
1. odpuščanje: oproštenje grijehova, grijeha
2. oprostitev, odpustitev: molim za oproštenje; moliti u koga oproštenje za što; s -em naj se mi oprosti, naj mi bo oproščeno
3. točitev zakona pri muslimanih: knjiga -a ločitveno pismo
4. odpustek
5. oprostitev, izpregled: oproštenje od poreza

opúhati òpūhām, òpūšēm
1. odpihati, odpihniti: taj bi junak opuhao austrijsku carevinu sa lica zemlje
2. uniciti, pokončati
3. pojesti: ambarovi se iscrpli, koševi se opuhali kar se je sušilo v kozolcih, je pojedeno

òrao órla m, mn. òrlovi zool. orel, Aquila: orao krstaš zool. kraljevi orel; suri orao zool. planinski orel; orao kliktaš zool. mali klinkač; orao klokotaš zool. veliki klinkač; orao zmijar zool. kačar: orao ribar zool. belorepec, postojna; dvoglavi orao; natjerala orla zla godina da zimuje medu kokoškama včasih se moraš znajti tudi v položaju, ki bi sicer bil nesprejemljiv; astr. Orao

òstati òstanēm, vel. òstani in òstāj aor. òstah òsta in òstadoh òstade
1. ostati: sve je ostalo pri starome; ostati u životu ostati pri življenju; neka ostane to medu nama naj ostane to med nami; ne ostati nekome dužan; ostajte zdravo ostanite zdravi; ostajte zbogom ostanite zbogom; ostati bez krova nad glavom ostati brez strehe nad glavo; ostati na ulici, na sokaku ostati na cesti, brez stanovanja; ostati na božjoj milosti, na božjoj volji biti prepuščen božji milosti, božji volji; ostati na mjestu mrtav; sva njegova obećanja ostala su na papiru, na hartiji; ostati s kim okom u oko znajti se s kom med štirimi očmi: ostati praznih ruku ostati praznih rok; ostati na snazi, u važnosti še naprej veljati
2. zaostati: ostati iza koga
3. osčati, obstati: ostati na pola puta

òstrmiti -īm strmo položiti: na suncu snijeg se topi, pa ispod snježnih kapalja, podmetne gunjac, ostrmi ga i čeka dok se natoči; bjaše sunce ostrmilo k zapadu sonce se je nagnilo na zahod, proti zahodu

ȍsuda ž obsodba: osuda na robiju, na smrt, na globu; osuda iz ogluhe obsodba v odsotnosti; uvjetna = uslovna osuda pogojna obsodba; oslobadajuća osuda oprostilna obsodba, sodba; za -u je ne more se sprejeti, odobriti; donijeti -u izreči sodbo

otombóljiti otòmbōljīm (se) gl. otoboljiti (se)

ovesèliti ovèselīm (se) razveseliti (se): oveseliti majku; oveseliti se komu razveseliti se koga

pâd m, mest. u pádu, mn. pȁdovi in pádovi
1. fiz. pad: slobodni pad prosti pad
2. padec: pad vlade, valute, dionica, deonica, temperature, cijene robi
3. padec, nagib: pad zemljišta, rijeke
4. šport. padec: skok s -om
5. konec, propad: Venecija je zadržala Dalmaciju sve do svoga -a
6. med. zdrk: pad maternice, materice; naherio se kao drvo u -u nagnil se je kot drevo, ko pada; kuća je več sklona -u hiša se bo zdaj zdaj podrla; moralno je ubijen poslije -a na ispitu moralno je uničen, odkar je padel pri izpitu

pàmtivijek m (ijek.), pàmtivēk m (ek.): od -a odkar se pomni, od pomneža

pápak pápka m, mn. pápci pâpākā
1. parkelj: rožna navlaka koja pokriva krajeve prstiju u goveda, ovce, koze, svinje zove se papak; otegnuti -e stegniti parklje, umreti; pružiti svuda svoje -e povsod stegovati svoje parklje, v vse se vmešavati; saviti -e umakniti se; zlatni papak šalj. svinjsko meso
2. sled: ni traga ovde nema čoveku! Tek papak negde što je uriven divlje koze ili košute
3. ekspr. ostanek: kao da mi je koža od celoloida što sagoreva brzo, jednim dahom plamena, iza koga ne ostaje skoro ništa: mali crni papak pepela

pàpuča ž (t. papuč, perz.)
1. copata: obući -e obuti copate; biti pod -om biti pod copato, biti slepo pokoren ženi; rana papuča, kasni svatovi muhasto dekle se težko omoži
2. cokla: kočiti točak -om
3. stopnica pri vstopu v avto, vlak

pàsati -ām (it. passare) dial. pasirati, iti mimo, skozi: sve vidim, jer sve ovuda pasa; nemoj, sinko, mlijeka ti moga, pasaj se vraga i Turaka varuj se vraga in Turkov

pàzār -ára m (t. pazar, perz.)
1. trg: iznijeti, donijeti robu na pazar prinesti blago na trg
2. semenj: sutra je u gradu pazar; dok se lisici prouče berati, ode njena koža na pazar medtem ko se lisici preučujejo dokumenti, je že njeno krzno na semnju, na prodaj
3. nakupovanje: subotom se ide na pazar v soboto se gre po nakupih, vsako delo opravljaj o pravem casu
4. kupcija: zaključiti pazar skleniti kupcijo; nositi glavu na pazar nositi glavo na prodaj, podajati se v nevarnost

pàzmati -ām (gr. spasma) kloniti, opešati, oslabeti: ja ću pazmati od ove muke; pazmati pameću pootročiti se, ponoreti

pȅćka ž pečka, pečica: i mala pećka može zagrijati, zagrejati sobu; biti devete -e žarilo biti v daljnem sorodstvu; ne budi svakoj pećki žarilo ne vmešavaj se v tisto, kar te nič ne briga, ne praskaj se, kjer te ne srbi; hladna pećka, mokri obojci v slabih okoliščinah se zadeva slabo konča

pêrje s perje: guščje, kokošje perje; počupati kokoši perje; kititi se tudim -em krasiti, lišpati se s tujim perjem; biti u rdavu -u ekspr. biti v slabi koži; pokislo mu perje drži se kot mokra kura; uvaliti se u perje dokopati se do blaginje