-
òcjedit -a -o (ijek.), òcedit -a -o (ek.) strm: -a zemlja strma reber, kjer se zemlja kmalu ocedi; -ōst ž strmina
-
òčinjī -ā -ē očesni: -a bolest; tako mi -eg vida! zaklinjam se pri vidu svojih oči!
-
òdignuti -nēm (se) vzdigniti (se): on ne odiže više od zemlje glavu; odignuti se na put odpraviti se na pot
-
òdjesti òdjedēm dial. òdijēm, òdjeti òdjedēm (ijek.), òdesti òdedēm, dial. òdeti òdedēm (ek.) (se) gl. odjenuti (se)
-
odrèknuti òdreknēm (se) gl. odreći (se)
-
održávānje s prirejanje: održavanje konferencije odlaže se za kasnije konferenca bo pozneje; održavanje govorâ stajalo je govornika mnogo truda govornik se je s pisanjem govorov veliko trudil: za vrijeme -a zbora v času ko je bilo zborovanje
-
oduševljávati -šèvljāvām, oduševljívati -šèvljujēm navduševati: oduševljavati se čime navduševati se za kaj
-
òdvrgnuti -nēm
I.
1. odvreči: odvrgnuti oružje
2. odkloniti: odvrgnuti branioca
3. zavreči: odvrgnuti krivo učenje
II. odvrgnuti se gl. odmetnuti se: odvrgnuti se u hajduke
-
odzívati òdzīvām (se) gl. odzivati (se)
-
òdzvati odzòvēm (se) gl. odazvati (se)
-
òglušak -ška m: kupiti -e delati se gluhega, na ušesih sedeti
-
ògrijati -jēm (ijek.), ògrejati -jēm (ek.) ogreti: tamo gde me prvo sunce ogrejalo v rojstnem kraju; da i tebe sunce ogreje da se tudi tebi sreča nasmehne; ogrejano, ogrejalo sunce toplo sonce; na sastanke je dolazio da je stolicu ogrejao
-
ȍko ȍka s, mn. ȍči, rod. òčijū in òčī, daj. òčima, tož. ȍči in òka
1. oko: vidjeti što svojim očima; gledati komu u oči; ići komu s očiju; ocijeniti nešto od oka; biti kome trn u oku; bacati, baciti kome pijesak, prašinu, pepeo u oči; biti nekome na oku, na očima biti komu na očeh; biti momak od oka biti fant od fare; biti s nekim kao luk i oči ne se razumeti s kom; izvaditi kome oči iztakniti komu oči; vrana vrani oči ne vadi vrana vrani ne izkljuje oči; gledati pravo u oči gledati naravnost v oči; gledati smrti u oči; dati nešto na lijepe oči; daleko od očiju, daleko od srca; gutati očima požirati z očmi; ovaj bi zavadio dva oka u glavi ta je velik spletkar; zapeti za oko pasti v oči; sad mi je puklo pred očima sedaj so se mi odprle oči; iz oka iz boka kakor koli, za vsako ceno
2. tih, miren vrelec
3. mesto v jezeru s podvodnim vrelcem
4. oko: oka na grani, na drvetu
5. predal v kašči: oka su prepuna žita; ambarska oka
6. odprtina pod lokom mostu: oko kod mosta
7. linica na vratih, gl. tudi špijunka
8. oko: oko u mreže
9. sence: slijepo oko
10. kurje oko kurje oko
11. oko, cepič: cijepljenje, cepljenje, kalemljenje na oko
-
oko predl. z rod.
1. okoli, okrog: oko dvora, kuće, Božića, Nove godine
2. za: parničiti se oko livade pravdati se za travnik; nastojati oko čega prizadevati si za kaj
-
ȍkrētan -tna -o
1. vrtilen: -a pozornica; okretni ples, okretna igra ples, pri katerem se plesalca vrtita v krogu, valček, polka, tango
2. okreten, spreten
-
oljútiti òljūtīm poprati, papricirati, dodati jedi ostro začimbo; ona se oljutila z jezikom se je dotaknila ostre začimbe
-
oméčiti òmēčīm (se)
1. zmečkati (se)
2. zdrozgati (se): omečiti grožde
3. omehčati (se): ove riječi omečile bi njihova srca; i kamen bi omečio tudi kamen bi se omehčal
-
omèditi òmedīm
I. omediti, osladiti z medom
II. omediti se
1. nije se omedio ni si veliko pomagal
2. žir se omedio žir se je pokvaril
-
òmjeriti -īm (ijek.), òmeriti -īm (ek.)
1. umeriti: omjeriti odijelo; dvaput omjeri, a jednom pristrizi
2. pomeriti: omjeriti puškom
3. premeriti: omjeriti koga od glave do pete
4. ekspr. primazati (komu klofuto): omjeriti kome šamar
5. popio nam je na sramotu vino, ni platio ni nam zahvalio, no na lakat ruci omjerio spil nam je vino, pa ni plačal, niti se zahvalil, naredil je le prostaško gesto in odšel
-
òparen -a -o oparjen: -i kašu hladi kdor se je prvič nasankal, je drugič previden