Franja

nèvješt -a -o (ijek.), nèvešt -a -o (ek.)
1. neveden: praviti se nevješt sprenevedati se
2. neizveden, nespreten: biti nevješt ovome poslu

nȉjek m, mest. u nijèku, nijèkānje s (ijek.), nékānje s (ek.) zanikanje: nijek davolu! rečemo človeku, ki se kar naprej pritožuje, da je revež in da se mu slabo godi

nìjet m, níjet m (t. nijet, ar.) namen, nakana, odločitev: nijet učiniti nameniti se: nedavno su tri prva gradanina nijet učinili na sveti put

nȉko nȉkoga zaim.
1. nikdo: niko se ne javlja dobrovoljno; nikoga ne obavezuju ova obećanja; nikomu se ne treba približavati; to mu je skresao u brk, pa nikome ništa potem pa nič; ni od koga nisam saznao pravu istinu; ni s kim se ne druži; proveo se kao niko njegov imel se je zelo slabo; niko živi ne zna za ovu tajnu prav nikdo ne ve za to skrivnost
2. niče: pokazaće se ko je niko, ko je prostak, gl. tudi nitko

nȋt nȉti ž
1. nit: nit je pukla nit se je utrgala; držati sve -i u svojim rukama; život mu visi o niti; pokisnuti do niti; crvena nit rdeča nit
2. živa zool. živa nit, Gordius aquaticus
3. nitka: nit u električnoj žarulji, sijalici

nȉtiti -īm
I. napeljevati niti v ničalnici
II. nititi se: ljudi se kroz ženu nite vjekovito ljudje se večno rodijo iz žene; tragovi preko sanjkališta nite se u nedogled sanenci teko čez sankališče v nedogled

njíjati njȋjām (se) gl. njihati (se)

nȍrma ž (lat. norma)
1. norma, pravilo, predpis: društvene, jezične, jezičke, moralne -e; rukovoditi se zakonskim -ama ravnati se po zakonskih normah, predpisih
2. standard, predpisana oblika množičnih proizvodov: ovaj proizvod ne odgovara našim normama
3. norma, predpisani delovni učinek: radna norma
4. norma, skrajšani naslov knjige na koncu pole, spodaj

nȏž nóža m, mn. nóževi in nóži nož: džepni, brijački, kirurški, hirurški, kuhinjski, lovački nož; nož na pušci; staviti komu nož pod vrat; zabosti, sjuriti komu nož u srce; biti s kim na krv i nož biti s kom v smrtnem sovraštvu; borba na nož; zavaditi se do -a smrtno se spreti; zabiti, zabosti komu nož u leda; ovo svinjče je za nož ta svinja je za klanje

núdati nûdām (se) dial. gl. nuditi (se)

òbdanicē prisl. v teku enega dneva: možeš u Sinj na obdanice lahko greš v Sinj in se še istega dne vrneš

òbješen -a -o (ijek.), òbešen -a -o (ek.) obešen: u kući -oga ne govori se o užetu; umiješeno pa obješeno reče se človeku, ki brez truda pričakuje uspeh

ȍblāk m, mest. u obláku, mn., ȍblāci ȍblākā oblak: niski oblaci putuju preko neba; graditi kule u oblacima zidati gradove v oblake; živjeti s glavom u oblacima, a s nogama na zemlji ne se zavedati resnosti položaja, življenja; oblak se prolomio oblak se je utrgal

òbojak -ōjka m, mn. òbōjci òbojākā obujek, onuča: grditi koga na pasje -e strašno zmerjati koga; taj je udaren -om ta je prismojen; kome obojci, kome opanci spopad se konča za tega tako, za drugega drugače

òbradovati -ujēm (se) razveseliti (se): obradovati koga lijepim poklonima; obradovati se čemu razveseliti se česa

òbraz m
1. lice: ljubiti koga u rumene -e
2. lice, podoba: suša iznakazi obraz zemlje
3. podoba, lik: medalja s -om Obilića
4. zgled: arhandeo je obraz dobra nadangel je zgled dobrega
5. čast: baciti obraz pod noge; pogaziti obraz; nemati ni stida ni -a; čovjek crna -a človek brez časti; čovjek od -a poštenjak; osvjetlati sebi obraz izkazati se s častivrednim dejanjem

òbrazovānje s (rus.) izobraževanje: bio je na -u u Francuskoj izobraževal se je v Franciji

obredívati obrèdujēm
I.
1. po vrsti gostiti: on rakijom obreduje goste
2. po vrsti kaj delati
II. obredivati se po vrsti se gostiti: tom čašom dnevno se obredujemo

ȍbr̄t m, òbrt m
1. obrt: zlatarski obrt; kućni obrt domača obrt; sloboda -a
2. obrat, vrtljaj: točak ima stotinu -a na minutu, na minut
3. preobrat: poslije rata nastao je velik obrt u životu ljudi
4. obtok: obrt novca, kapitala
5. promet: godišnji obrt preduzeća, poduzeća
6. izraz, fraza: jezik pun obrta iz raznih oblasti ljudskog života
7. pogon: pustiti u obrt
8. stvari su uzele rdav obrt stvari so se začele slabo razvijati

obùrdati -ām (se) dial. gl. oburvati se