Franja

ljùštura ž
1. lupina, olupek, luščina: -e od bučnog sjemena
2. školjčna lupina, polževa hišica, želvina hišica
3. koruzno ličje
4. ježica, oplodje pečkastih sadežev
5. zatvarati se u svoju -u = ne izlaziti iz svoje -e zapirati se v svoj svet

lònac lónca m, mn. lȏnci, lȍnācā, lôncima, lônce lonec: željezni, železni, zemljani lonac; kuhinjski lonac; ljevački, livački, Papinov lonac; bosanski lonac vrsta jedi; noćni lonac nočna posoda; baciti sve u jedan lonac; biti svakom -u poklopac povsod se vmešavati; ili -em o kamen ili kamenom o lonac, teško -u svakojako slabši jo vedno skupi

Lózić Vinko Lozić šalj. vino: udario ga Vinko Lozić u glavu nasrkal se ga je

lûd lúda lúdo, dol. lûdī -ā -ō, komp. lȕđī -ā -ē
1. neumen, blazen: biti lud za čim, za kim; -a kuća, glava, sreća; nisam više tako lud
2. silovit: -a želja; vjetar je bivao sve luđi veter je postajal vse silovitejši, hujši
3. nor: najesti se -ih gljiva biti prismojen; od luda popa luda i molitva delo je takšno, kakršen je človek, ki ga opravlja; obećanje ludom radovanje obljube se samo norec veseli

ludàija m, ž norec, neumnica: ludaija Živko; ludaija djeca neumni otroci; i sam bi se, pašo, prevario, a nekmoli ova ludaija o paša, še sam bi se (ti) ukanil, a kaj šele ti neumni otroci

lȕk m, mn. lȕkovi
1. bijeli (beli) luk česen
2. crni, crveni luk čebula; drag si mi kao luk očima; na glavi luk tucati mučiti koga; ni luk jeo ni na luk mirisao delati se nedolžnega pri kaki stvari, aferi; udari tuk na luk spopadla, spoprijela sta se dva enako trmasta in žilava nasprotnika

lùtrija ž (n. Lotterie, holand.) loterija: novčana, robna lutrija; Državna lutrija FNRJ; izvući -u zadeti loterijo, zadeti v loteriji; tom ženidbom on je izvukao -u s to ženitvijo se je opekel

mȁčka ž
1. zool. mačka: pitoma, divlja, domaća, morska mačka; slažu se kao pas i mačka gledata se kot pes in mačka; prebiti koga kao -u pretepsti koga kot mačko; hodati kao ćorava mačka hoditi brez cilja; pas i mačka zajedno spavaju huda zima je
2. mačje krzno
3. zavora na vprežnem vozu
4. sidro
5. skoba, penja, penjača

màgarac -ārca m osel: pitomi magarac; on se ne da prevariti od svakoga -a; pasti s šarca na -a pasti, priti z boljšega na slabše; ne zovu -a na svadbu da tamo igra nego da vodu nosi; ne lipši, magarče, do zelene trave (dok trava naraste); razumjeti se u što kao magarac u kantar razumeti se na kaj kot zajec na boben

mȃh mâha m, mest. u máhu, mn. máhovi
1. mah, zamah: odbijati -ove
2. trenutek, mah: u prvi mah nitko, niko nije znao
3. krat: u tri -a sam pokušao; tamo sam bio u dva -a
4. davati -a spodbujati; na -ove od časa do časa; vjetar duva na -ove veter piha sunkovito, zdaj pa zdaj; uzeti -a razširiti se, prevladati; na sav mah z vso silo

máhnuti mâhnēm
I.
1. mahniti, zamahniti: mahnuti rukom, repom, bičem, nožem
2. zatresti, zamajati: vjetrić mahnu kadikad zavjesama
3. pustiti pri miru: molio je starac da ga mahnu jer se on ne zove tako
II. mahnuti se gl. manuti se

majstòrija ž
1. mojstrovina, mojstrsko delo, mojstrstvo: majstorija koze pase z znanjem se dosegajo uspehi
2. slabš. zvijača: -e prepredenog lisca

màkac (v izrazu) ni makac; nije mogao ni makac s mjesta za las se ni mogel premakniti; pokušao je on dignuti, ali ni makac poskušal je dvigniti, toda za las se ni premaknil; na ovo se meni jezik zaveže, pa ni makac

mákul prisl. (t. makul, ar.) pametno, razumno: makul učiniti dogovoriti se

mȁlo prisl. malo: ono malo što imam; malo ili ništa; imati malo nade; malo je manjkalo; ima malo više u glavi nasrkal se ga je; malo kad redkokdaj

maršàlāt -áta m maršalat: obratiti se s molbom -u obrniti se s prošnjo na maršalat

màsa ž, mȁsa ž (lat. massa)
1. masa, gmota: Zemljina masa; moždana masa
2. masa, zmes: plastična, keramična, papirna masa
3. široke ljudske plasti: običaji narodnih masa; raspravlja se o tome kako djelovati na -e; pred ulazom u dućan skupila se masa ljudi, naroda se je zbrala velika množica ljudstva; pročitao je -u knjiga; za narednu sjednicu je ostala još masa problema

mȁša ž dial. zgrešek v igri bananje, gl. banati se

mȅčka ž
1. medved: zaigraće mečka i pred tvojom kućom tudi nate bo prišla vrsta; roditi -u s težavo opraviti kakšno delo, nalogo; doći mečki na rupu ujeti se v past
2. medvedka
3. ekspr. nerodnež, medved

mègdān -ána m (t. mejdan, ar.)
1. boj, dvoboj: dijeliti, deliti s kim megdan dvobojevati se, bojevati se s kom; održati megdan dvobojevati, bojevati se; pozvati koga na megdan; biće dana za -a prišel bo čas, ko se boš lahko izkazal, pokazal
2. bojišče: izići na megdan; kažite mi gdje je megdan i megdandžija
3. poljana, trg: preko pašina -a ne smije nitko ni konja jahati