Franja

bàtāljka ž palica, gorjača, batina: haljku na bataljku iti z beraško palico po svetu

batr̀gati (se) -ām (se)
1. ekspr. krevsati: mrak osvaja sve više, a mi batrgamo umorni drumom utrujeni krevsamo po cesti
2. težko se pri hoji premikati naprej, hoditi s težkimi koraki: vukli su se ljudi polako, batrgali su se u snijegu držeći jedan drugoga pod ruku
3. težkó gibati: batrgao bi jedva jezikom
4. ekspr. zibati se, majati se: po brijegu batrgala se kola
5. ekspr. plesati: prsti Gabike sneno batrgaju po dirkama
6. premetavati se, nemirno se premikati: na postelji se do nje batrga i kmeči taj neželjeni potomak
7. ekspr. mučiti se, dajati se: hajde u zavičajnu opštinu, općinu, neka se ona batrga i nateže sa svojom pastorčadi

bȋlje s rastlinje, zeli, zelišča: bilje od omraze po ljudski veri rastlina, ki naredi razdor med prijatelji, ki omrazi človeka

brȁt m, mn. brȁća brat: oni su brat i sestra; to vrijedi brat bratu hiljadu dinara; brat Timotije; samostanski brat; veseli brat; naša slavenska, slovenska braća naši slovanski bratje; brat od drugog oca, od druge majke po poli brat; brat od strica bratranec po očetovem bratu; brat od tetke bratranec po materini sestri; brat od ujaka bratranec po materinem bratu; brat po krvi sonarodnjak; brat po bogu pobratim; mokri brat vinski bratec; pobogu brate za božjo voljo, dragi moj

brȏd brȍda m, mest. na bròdu, mn. bròdovi
1. ladja: ratni, ribarski, trgovački, putnički, školski, obalni, svemirski, vasioni, vasionski, kozmički brod; brod svjetionik; kuda brod, tu i barka ravnati se je treba po večini
2. cerkvena ladja: srednji brod i dva bočna -a bazilike
3. brod, plitvina: preći preko rijeke na brodu; Timok se obično gazi na -ovima, a ima i mostova preko njega
4. brod, plovilo: -om se prevesti preko Drine
5. ribolovno mesto v jezeru

bȕre -eta s, mn. bȕrād ž (srlat. bureta) sod: bure vina, baruta; glava mi je kao bure glava mi je težka; pošlo bure niz brdo voz je začel drveti po hribu navzdol

cȁrica ž carica, cesarica: ruska, turska carica; carica noći bot. kraljica noči, Cereus grandiflorus; carica nedelja dial. prva nedelja po Ilijevem

cȅka ž (it. zecca) dial.
1. prečiščeno srebro
2. kov, soj, rasa: sve na jednu -u vse po istem kopitu

cȅsta ž, rod. mn. cêstā cesta: državna, glavna, makadamska cesta; obilazna cesta; obvoznica; prilazna cesta vpadnica; šumska cesta; industrijska cesta turistička cesta; oprema -e; auto-cesta; baciti koga na -u; mjeriti -u meriti cesto, opotekati se pijan po cesti; široka ti je cesta na voljo ti je; naći se na -i znajti se na cesti; ostati brez sredstev za življenje

cȋk m
1. krik, vrisk: probijali smo se kroz cik gologlavih djevojaka
2. cvič: čuje se cik galebova
3. žvenket: cik dukata
4. teme: udariti koga po ciku
5. med. trganje: udari cik u kosti začelo je trgati po kosteh

čákljati -ām vlačiti z drogom čolne k sebi, vleči čoln k sebi, vlačiti predmete iz vode: on ide ivicom zagata do ljudi koji čakljaju dugim čakljama šel je po robu jezu do ljudi, ki so z dolgimi drogovi vlačili nekaj iz vode

čȅtkati -ām krtačiti: četkati odelo, odijelo, parket, uz dlaku, niz dlaku krtačiti po dlaki, proti dlaki

čètvr̄tī -ā -ō četrti: biti četvrti na spisku; -a bolest med. četrta otroška bolezen, rubeola scarlatinosa; -a internacionala; -a neprijateljska ofanziva; -a spolna bolest med. lymphogranuloma inguinale; saznati što iz -e ruke zvedeti kaj po mnogih posrednikih; nema -e daske u glavi eno kolo mu narobe vrti

čùven -èna -èno, dol. čùvenī -á -ō slaven: -a pjevačica; čuven po zlu; čuven sa svoje pravednosti slaven po svoji pravičnosti

čvȍčica ž krcljajček: dati komu -u u nos krcniti koga po nosu

ćúknuti ćûknēm
I. začukati, zaskovikati
II. ćuknuti se razširiti se glas: u gradu se ćuknulo po mestu se je razširil glas, se je začelo govoriti

d s neskl. šesta črka latinične abecede in peta cirilske ter glagolske azbuke; malo d, veliko D; d kot prilastek peti po vrsti: alineja d; 1. d razred; abonma D; vitamin D; D vitamin v rimskem številčnem sistemu D = 500; ton d na drugi stopnji C-durove skale: d-dur, d-mol; d kratica za dinar; d. kratica za drug; pion na d-liniji; D kratica za dama, kraljica v šahu; kratica itd., i d. = i dalje; i dr. = i drugi, i drugo; dr = doktor

devedèsetero, devedèsetoro v edn. neskl., mn. devedèseteri -e -a, devedèsetori -e -a devetdeset: njih devedesetoro devetdeset oseb različnih po spolu ali starosti

devètnaestoro, devètnaestero v edn. neskl., mn. devetnaestori -e -a, devetnaesteri -e -a devetnajstero, devetnajst: njih devetnaestoro devetnajst ljudi različnih po spolu ali starosti

dȉm dȉma m
1. dim: zaudarati na dim zaudarjati po dimu; metnuti meso na dim obesiti meso v dim; sušiti meso na -u sušiti meso v dimu; gusti, kotlovni dim
2. zgod. hiša ognjišče kot davčna enota: plaćati porez od -a a ne od poreske glave
3. otići u dim izginiti: prodavati dim prodajati, česar ni