Franja

čȉm
1. vez. kakor hitro: čim pokrenem nogu, osjetim bol
2. prisl. kolikor: čim prije to bolje; požuri da čim prije na brdo stigne pohiti, da bo kar se da krnalu na hribu

čkâlj čkálja m bot. kozjica, Onopordum: trijebiti, trebiti čkalj na svojoj njivi brigati se za svoje zadeve, pometati pred svojim pragom

čòvjek m, čȍvjek -a, čovjèka m (ijek.), čòvek m, čȍvek -a, čovèka m (ek.) mn. ljȗdi
1. človek: čovjek je gospodar prirode; to je da čovjek poludi
2. mož, moški: ljudi i žene; umro mi čovjek, i ja ostadoh udovica
3. mož, človek: naš čovjek; sovjetski čovjek; radni čovjek
4. vrl mož: umro je čovjek, gdje takav još među nama živi
5. bivši čovjek izgubljenec; božji čovjek od rojstva nenormalen človek; božji ljudi berači; čovjek i po korenjak; čovjek od oka lep človek; čovjek od pera književnik; duša od -a dobričina; ljudi s koca i konopca vsakovrstni ljudje; svjetski čovjek svetovljan; hajdelberški, krapinski čovjek; čovječe, ne ljuti se človek, ne jezi se; čovjek-žaba potapljač, frogman

čȕdo s
1. čudež: činiti čudesa
2. čudo: priroda čini čuda, a vračare čudesa
3. začudenje: prekrstiti se od -a; zinuti od -a
4. veliko dejanje: partizani i kod nas -a prave
5. skrb, težava: zabavati se o svom -u
6. svako čudo za tri dana vse se kmalu pozabi; -om se čuditi zelo se čuditi

čvȁlik m dial. švist: sve stoji čvalik batina kako se tuku sliši se švist gorjač, ko se tepejo

čvôr čvȍra m, mest. u čvòru, mn. čvòrovi
1. grča: čvor u drvetu
2. vozel: zavezati čvor na maramici; razvezati, razriješiti, razrešiti, razmrsiti čvor razvozlati vozel; vezati se smrtnim -om zvezati se s kom do smrti; Gordijev čvor = gordijski čvor
3. vozel, križišče: saobraćajni, prometni, željeznički čvor
4. vozel, dolžinska mera: brod ide deset -ova na sat
5. vozel, zamotanost: tu je čvor ovoga pitanja
6. bula, grča, bunka, krotica, hrga, žmula

ćȁ prisl.
1. prav, čisto: kula ća do neba
2. proč, tja: idi ća izgubi se!

ćȅf ćèfa m (t. kejif, ar.)
1. dobra volja, dobro počutje, naslada, užitek: govoriti komu po -u; nije mu po -u; ima dosta novaca za lične -ove
2. želja, poželenje: baš mi je ćef hoče se mi; došao mi ćef zahotelo se mi je; tjerati ćef muhavo, kapriciozno se vesti

ćȍrav -a -o (t. kor, perz.)
1. slep (na eni, na obe očesi): i -a koka pokoje zrno nađe; na jedno oko ćorav, a na drugo ne vidi; mani se -a posla pusti prazne marnje; -a mu strana! naj me v uho piše!; svi smo -o prošli slabo smo odrezali; zavijala je -a Anđelija začelo je mesti, začela se je huda zima
2. neveden, zmeden, neumen: -a mušterija

dâća ž
1. pogrebščina, sedmina: iskupili se kao na -u zbrali so se povabljeni in nepovabljeni
2. svinjska daća koline, pojedina ob zakolu svinje

damàrati -ām (t. damar) utripati: damaraju žile i brekte mišići; sa dna sondažnog bunara javlja se ravnomerno damaranje pumpe se sliši enakormerno pulziranje črpalke

dân dâna m, mest. dánu, mn. dâni, rod. dánā, daj. dánima, tož. dâne dan: preko -a; pod stare -e; prije, pre neki dan; iz -a u dan; radni dan delavnik; u pola bijela, bela -a pri belem dnevu; suđeni dan smrtna ura; sudnji dan sodni dan; za koji dan ćemo se vidjeti čez kakšen dan se bomo videli; pasji -i; od Kulina bana i dobrijeh dana od starih dobrih časov; Dan pobjede dan zmage; Dan borca; Dan Republike; Dan ustanka; Dan mladosti; Dan žena; Dan prava čovjeka

dàska ž, tož. dȁsku, mn.: dȁske, rod. dasákā
1. deska: obložiti nešto -ama; daska za crtanje risalna deska; kuhinjska, šahovska daska; školska, crna daska šolska tabla; odskočna daska = trampolin odskočna deska; čamova daska hojeva, jelova deska, pren. grob: s njom sam mislio i leći na čamovu -u
2. mn. -e gledališki oder: čitav život provela je na -ama
3. ekspr. snha ženska: daska bez prsiju i kukova spredaj dila, zadaj ploh
4. nagaziti na trulu -u stopiti na trhlo desko; nema četvrte -e u glavi eno kolesce se mu narobe vrti; daska za glačanje deska za likanje

dȅrnuti -nēm
1. udariti: dernuti rukom o sto; dernuti nogom u vrata suniti brcniti z nogo v vrata
2. pasti, treščiti: dernuti o kaldrmu
3. zagrmeti: sa grada dernuše topovi
4. malo se dernuše riječima malo sta se sporekla

dȅsetero v edn. neskl.; mn. deseteri -e -a desetero: od desetero njih othrani se petoro od desetih se jih je vzredilo pet; mogao bi nadvladati deset ljudi kao desetero male djece lahko bi premagal deset ljudi kot deset otro; desetero seoske djece skupilo se oko tihe crkvice deset vaških otrok se je zbralo okrog tihe cerkvice; na kuli desetero vrata na stolpu je desetero vrat; desetero čeljadi deset ljudi različnega spola ali starosti; njih desetero

dèsnī -ā -ō, dȅsnī -ā -ō desni: -a ruka, obala, strana; desni saobraćaj, promet; -o krilo naprijed, napred; biti čija -a ruka; krstiti se -om i lijevom, levom rukom od začudenja se križati

devéćēnje s čudenje, prim. devetiti se

dȉkla ž dial. deklica, dekle: što dikla navikla kar se je Janezek naučil, to Janez zna

djȅlo s (ijek.), dȅlo s (ek.)
1. delo, dejanje: dobro, junačko, herojsko djelo
2. delo: Nušićeva dramatska -a
3. zadeva: ministarstvo inostranih djela
4. krivično djelo kazenska zadeva; pristupiti k -u lotiti se zadeve; pretvoriti riječi u - spremeniti besede v dejanja; životno djelo življenjsko delo

dȍba s (v edn. tudi neskl.) doba, čas, obdobje: u naše doba mnogo se raspravlja i o jeziku; ledeno doba Zemljina razvitka ledena doba Zemljinega razvoja; kameno doba kamena doba: gluho doba noći globoka tiha noč; u sretno, srećno doba naše mladosti; zlatno doba zlata doba, zlati časi; u poodmaklo doba v poznejših letih; žensko doba prvi mrak; godišnje doba letni čas; ručeno doba dial. čas kosila; neko doba dana enkrat podnevi; u neko doba noći enkrat ponoči; doba je da se i o tome govori, progovori čas je, da se tudi o tem govori, spregovori