Franja

pâlčiti -īm podstavljati coklo, zavirati s coklo

pálčnik (uč) m
1. palčnik, rukavica s jednim prstom
2. naprstak, navlaka za palac: palčnik čel obvezo na palcu
3. gornja, kraća raklja na vilama
4. patuljak, kepec: biti palčnik proti komu
5. bot. v. koprivasta lvončnica

palimpsést m (gr. palimpsestos) pailompsest, pergamenat s kojega je stari tekst ostrugan

pȁočiti -īm podstavljati coklo, zavirati s coklo

papazjànija ž (t. papas jahnisi, gr. , perz.)
1. na poseben način pripravljeno kuhano meso s peteršiljem, čebulo in oljem
2. ekspr. zmeda, zmešnjava: sve što sam dosad učio bila je neka papazjanija

papràtina ž, paprátnjača ž s praprotjo obrasel svet

pàpučārnica ž trgovina s copatami

pȁpula ž jed: zmečkan grah, fižol ali leča mešana s krompirjem: jede i posne -e; papula od graška, od pasulja, od sočiva

pȁriti -īm
I.
1. pariti, variti: pariti bačvu, bure, kupus
2. lužiti: pariti rublje
3. pariti, polivati s paro, kropom: pariti zaklanu kokošku
4. greti, ogrevati (s paro): otac je pored vatre pario oboljela leda i pušio
5. pariti oči ekspr. pasti oči
II. pariti se pariti se, biti izpostavljen vročini, potiti se ob visoki teynperaturi: vojnici su palili kresove i parili se goli kraj vatre

pàrnjāk -áka m
1. vrstnik po letih: daleko naokolo nema mi -a
2. kdor s kom dela v paru

parobrodárstvo s promet s parniki, ladjarstvo

pâs pâsa m, mest. o pásu, mn. pásovi in pȁsovi
1. pas, jermen ali kos blaga, s katerim se prepasujemo: vojnik je o pas okačio dvije bombe vojak si je ob pas obesil dve bombi; ogrlice, pasovi, grivne, podvezice, sve je to od starine bilo smatrano kao ukras; bolji je dobar glas nego zlatan pas; zadjenuti koga za pas prelisičiti koga
2. pas, pojas: djevojka tanka -a, u -u; haljina joj dobro pada u -u; obuhvatio je oko -a
3. rod: pasovi će pričati o tome
4. prekinuti pas razporočiti se

pavìtnjāk -áka m s srobotom obrasel svet, srobotje

pècāljka ž ribiška palica s trnkom

pȅcati -ām
1. trnkariti, loviti s trnkom: pecati ribu
2. ekspr. loviti, grabiti: jedni love miraz, drugi pecaju tude savesti; sav mu je život u tome da peca po tudim džepovima

pečáliti pèčālīm (csl.)
I.
1. žalostiti, prizadevati komu skrb, težave: pečaliti koga
2. s trudom pridobivati, s težkim delom si služiti: malo trgovina, malo pečalim
II. pečaliti se žalostiti se: ne pečali se toliko za tvojom pokojnom zaručnicom

pečáti se -ám se
1. baviti se, zanimati se čime: pečati se s slikarstvom, z mladino, z mislijo
2. pačati se, miješati se (meš-), družiti se s kim: rada se peča z nizko druščino
3. imati spolne odnose: pečati se z ženskami
4. brinuti se, voditi računa: pečati se za gospodarstvo

pȅjoratīv m (lat. peior) lingv. pejorativ, beseda s slabšalnim pomenom

pȅka ž
1. kovinska pokrovka, s katero pokrijejo kolač, da se hitreje zapeče
2. lončen cvetlični lonček

pèkmez m (t. pekmez, perz.)
1. mezga, kuhano sadje, s sladkorjem, brez sladkorja
2. ekspr. šleva, slabič: pekmez jedan, kako si samo tako nespretan