Franja

žùljati -ām
I.
1. okopavati: žuljati vinograd
2. otepavati: on jede čokoladu, a mi žuljamo palentu
3. žuliti, mencati: metne rublje na peralo i žulja snažnim rukama
4. tepsti: žuljati koga
II. žuljati se čohati se: janje se žulja o dasku

žúriti žȗrīm
I.
1. hiteti: žuriti na stanicu
2. prehitevati: časovnik žuri za minut, za minutu dnevno
3. priganjati: mladići su ih žurili da što prije budu gotove
II. žuriti se
1. hiteti: žuriti se na stanicu; žurio se da na vrijeme dode
2. muditi se: vidi se, žuri mu se; meni se nikad ne žuri
3. podvizati se: ja moram da se žurim

žútiti žûtīm
I. rumeniti, rumeno barvati: žutiti jaja žutom bojom; lampa je žutila kuhinju
II. žutiti se rumeniti se: jaja se žute žutom bojom; sokolu se žute noge

àbdest m (t. abdest, perz.) ritualno umivanje muslimanov pred molitvijo: uzimati, uzeti abdest umivati se, umiti se pred molitvijo: hodža uzeo abdest, otklanjao dovu

àda členica za izražanje nasprotja, pa: ti me grdiš, ada vala neću da se smijem ti me zmerjaš, pa se potem menda ne bom smejala; ada za svu igru bez gusala ja ti ne bih paru tursku dao (Njegoš)

àfek(a)t -kta m (lat. affectus) afekt, čustvo: bez afekata; pasti u afek(a)t razburiti se

àjnak m šala: ajnak zametnuti, ajnak zaturiti začeti se šaliti

ȁla ž (t. ala)
1. zmaj: boriti se kao ala s berićetom težko se bojevati; i ala i vrana vsi po vrsti
2. neurje s točo: strahujemo od -e

àlājbegov -a -o alajbegov, polkovnikov; -a slama imetje, premoženje brez lastnika, imetje, za katerega se nihče ne briga

àmrēl -éla m, amréla ž gl. ambrel, ambrela: prodavati -e delati se nevednega, sprenevedati se, ne priti z barvo na dan

àsi, ási neskl. prid. (t. asi) nasilen, uporen: asi se učiniti upreti se, spuntati se

àšik m (t. ašyk, ar.)
1. ljubezen, ljubezenski zanos: ne misli više o -u sa curama
2. ljubimec, ljubček: -a joj uzeše u vojsku
3. neskl. prid. zaljubljen: ašik se učiniti zaljubiti se; ja sam se ašik učinio na Mejrimu

bȁba ž
1. baba, starka, stara ženica: u povorci sami starci, a oko njih djeca, žene i -e
2. babica, stara mati: rođak po -i
3. tašča
4. šalj. žena, soproga
5. dojilja: tebe je baba dojila
6. ekspr. baba, ženska
7. ekspr. strahopetec, mevža, šleva
8. dati -u za nevjestu komu kaj podtakniti; zadušna baba človek preveč dobrega srca; muška baba star samec; vrag mu -i naj gre k vragu; za čije -e zdravlje zakaj, komu na ljubo; trla baba lan da joj prođe dan ukvarjati se s čim brezsmiselnim, nekoristnim; što je -i milo, to se -i snilo; prevesti -u metati žabico

bàkarskī -ā -ō bakrski: -a vodica penina, peneče se vino (nekoč samo iz Bakra)

bâlta ž (t. balta) zastar. sekira: ja govorim, a on ni u -u on pa se niti ne zmeni

bánati bânām gl. benetati: banati se igrati se neko otroško igro: odsečemo u žbunu vitko šiblje, te se banamo do pred samo veče

baščèluk m (t. bahčelik) vrtovi, zemljišče z vrtovi: juri s djecom baščelucima podi se z otroki po vrtovih

bèjān -ána m (t. bejan, ar.) izjava, izpričevalo: otići bogu na bejan umreti, stopiti pred božjo sodbo; crn joj obraz bio na divanu, kao što će joj biti na -u kakor bo trpela ob smrtni uri; tko će ponijeti zelenog barjaka, nek se junak na bejan istakne naj pride na svetlo, naj se pokaže, da ga bomo videli

bespòvratan -tna -o nepovraten: mladost je, na žalost, -a mladost se žal ne vrne

bestràgija ž
1. ekspr. kraj, od koder ni vrnitve
2. neznan daljni kraj: vratiti se, doći iz -e priti, vrniti se iz daljnega sveta; otići u -u oditi v daljni svet