ošíljiti òšīljīm
1. ošiliti, narediti koničasto
2. ograditi s čim ošiljenim: naš je perivoj bodljikama ošiljen
Zadetki iskanja
- ȍškati -ām poditi psa s klicem "oš"
- ȍšnuti -nēm xapoditi psa s klicem "oš"
- òšugaviti -īm, ošugáviti ošùgāvīm (ijek., ek.) (se) okužiti (se) s srabom, z garjami
- otáljati -ām (it. tagliare) nekako, s težavo opraviti, izpeljati: otaljati svoj dio, deo posla
- otaljávati otàljāvām s težavo končavati svoje delo
- òtēti ȍtmēm, òtmi, òtēh òtē, ȍteo ȍtela
I.
1. ugrabiti, s silo vzeti: razbojnici su mu oteli dijete; borio se da otme još koji dan da napiše štogod; oteti kome zalogaj iz usta; smrt ga je prerano otela
2. izviti: oteti kome što iz ruku
3. obvarovati pred: oteti zaboravu = od zaborava; njega nisam mogla oteti bijedi
4. oteti mah prevladati
II. oteti se
1. rešiti se, oteti se: pomoću Rusa oteli su se od Turaka
2. izviti se: ote mu se krik očajanja
3. zareči se: riječ mu se ote zareklo se mu je, beseda mu je ušla - òtimati -ām -mljēm
I.
1. uzurpirati, s silo si prilaščati: otimati što od drugoga
2. ugrabljati: neka znadeš da ti paša otimlje djevojku
II. otimati se
1. trgati se za kaj: otimati se o vlast; momci se otimlju o djevojku
2. braniti se, izmikati se: ako bi te htjeli odvesti, otimlji se; vidim da se otimaš te nećeš to učiniti
3. potegovati se: ta tri debla otimlju se za prvenstvo što se tiče ogromnosti i veličine - otpáštānje s pokora s postom
- otpijèvati òtpijevām (ijek.), otpévati òtpēvām (ek.) odpevati, s pesmijo odgovarjati: kod oltara svećenik pjeva, a pastva mu otpijeva; Miloš pjeva, vila mu otpijeva, gl. tudi otpjevati
- otpòstiti òtpostīm opraviti pokoro s postom: mnogi su mislili da se može svaka nepravda otpostiti
- otpr̀kositi -īm na kljubovanje, na trmo odgovoriti s kljubovanjem, s trmo: njezin prkos ja bih otprkosio
- otráviti òtrāvīm
I. začeti krmiti s travo: otraviti tele
II. otraviti se
1. obrasti (se) s travo: otravljene površine izmedu šuma
2. moja se pšenica jako otravila pšenica je polna trave, plevela - ozkokrájen -jna -o s uskim obodom: ozkokrajen klobuk
- pȁcka ž (madž. packazni)
1. packa, udarec s šibo po dlani: nekada se na učiteljevu stolu nalazio i prut za -e
2. šiba: udarati -om po učenikovu dlanu
3. muhalnik, priprava za pobijanje muh: packa za ubijanje muha - pajdášiti se -im se pejor. drugovati, družiti se s kim: pajdašiti se z okupatorji; pajdašila se je z italijanskimi vojaki
- pàjvan m, pàjvant m (t. pajvant, perz.)
1. vrv: razapne se pajvan da se suši veš preko sokaka; topovi se spuštaju na pajvanima
2. vrv, s katero konju na paši vežejo noge, da ne more dirjati: i svežu se konji u -e - pàkliti -īm mazati s smolo
- pȁla ž, pàla ž (t. pala) sablja, kratek in širok, s srebrom okovan meč
- pála ž (it. pala)
1. lopata kot del vesla: pala vesla zahvati vodu
2. lopata: on se vratio kući, bacio pušku i uzeo motiku i -u
3. dial. precej globoka lopata, s katero se polje voda na povrtnino pri zalivanju
4. palica za odbijanje žoge