Franja

ùklanjati -ām
I.
1. pospravljati
2. odstranjevati
3. odpravljati
4. odstavljati
II. uklanjati se
1. odstranjevati se
2. umikati se, izogibati se: uklanjati se komu s puta

uklòniti ùklonīm
I.
1. pospraviti: ukloniti što sa stola
2. odstraniti: ukloniti zapreku s puta
3. odpraviti: ukloniti nepoznatu iz jednadžbe
4. odstaviti: ukloniti koga sa dužnosti
II. ukloniti se
1. odstraniti se
2. umakniti se, izogniti se: ukloniti se kome s puta

ukóčiti ùkōčīm
I.
1. skrepeniti: mraz sve ukoči
2. zavreti: ukočiti točak kočnicom, papučom; ukočiti posao, promet, saobraćaj
3. zatakniti: ukočiti pušku
4. srepo se zagledati v kaj: ukočiti oči; gledati ukočeno gledati srepo
II. ukočiti se
1. otrpniti: ukočiti se od zime, od straha; vrat mu se ukočio
2. zastati: ukočila se trgovina
3. ukočio mu se pogled srpo gleda

ukòpati -ām
I.
1. vkopati: stoji kao ukopan
2. pokopati: ukopati mrtvaca
II. ukopati se vkopati se: ukopati pred neprijateljem

ùkosnica ž travnik, kjer se samo kosi, kjer se ne pase

ùkrasti ukrádēm, oni ukrádū, ne ukrádi, ùkradoh ȕkrāde, ùkrao ùkrala
I. ukrasti: ukrasti novac, poljubac
II. ukrasti se ukrasti se: ukrasti se iz sobe

ukr̀stiti ùkrstīm
I.
1. prekrižati, križem postaviti: ukrstiti drva, mačeve
2. križati: ukrstiti rase, životinje, biljke
II. ukrstiti se križati se: ukrstile se munje; ukrstila se naša pisma; ukrstile se životinje, biljke

ukrućénko m ekspr. kdor se trdo, zadržano drži

ukrútiti ùkrūtīm
I.
1. napeti, narediti trdo: ukruti mišicu
2. oškrobiti: ukrutiti prsa od košulje; ukrućena košulja
II. ukrutiti se
1. otrdeti, odreveneti: ukrutiti se od zime
2. togo se držati: ukrutiti se od oholosti; šta si se ukrutio

ùkućiti -īm postaviti konopljo v kupe, da se suši: ukućiti konoplju

ùlāktiti -īm
I.
1. zvezati komu roke na hrbtu: ulaktiti koga
2. podpreti se s komolci: ulaktiti ruke
II. ulaktiti se prijeti se za roke: ulakćeni par

ùlčija ž (t. ölčü) dial. starinsko merilo z označbami dolžine, zlasti za merjenje dolžine mrliča, da se skoplje pravšen grob

ulètjeti -īm (ijek.), ulèteti -īm (ek.)
1. prileteti v: ptica je uletjela kroz prozor
2. pribežati: on uletje sav zadihan
3. ekspr. prismoliti se: nitko ne zna kako on uletje medu komuniste
4. v besedo seči: uletjeti komu u riječ

ulíti ulijem
I.
1. saliti, odliti: uliti svečo, zvon
2. strugnuti, kidnuti: ulil jo je čez travnike
II. uliti se
1. proliti se: ulile so se ji solze
2. pljusnuti: dež se je ulil v curkih
kiša pljusnu u mlazevima

ulízati ùlīžēm
I. polizati
II. ulizati se
1. polizati se
2. obrabiti se, ugoliti se

ùljez m (ijek.), ùlez m (ek.)
1. mož, ki se priženi v ženin dom
2. prihajač

ulomíti ulomim, ulomi -ite, ulomil -ila
I. ulomiti, odlomiti: ulomiti vejo, kos kruha; ulomljeno število
razlomljeni broj
II. ulomiti se provaliti se: led se je ulomil pod njim

umakljív -a -o koji se može povući, skloniti

umàknuti ùmaknēm izmuzniti se, uiti: lopov je umakao

umánjkati -am
1. popišmaniti se, odustati od nečega, promijeniti, promeniti odluku: dogovorila sva se za ceno, pa je umanjkal
2. otkazati: noga mu je umanjkala