Franja

ščepèc -pca (čəp) m čup, čupak, količina koliko se između dva, tri prsta odjednom uzme, zahvati, priza: ščepec soli, tobaka pri nosljanju; ščepec čaja; ščepec resnice
malo istine; biti za ščepec pametnejši
biti malo pametniji

ščvȑsnuti -nēm, ščvȑsnuo -ula in ščvȑsla
I. strditi: vjetar blato najprije, (najpre) ščvrsne kao žganjce, a onda ga sasuši
II. ščvrsnuti se
1. strditi se: gips se ščvrsnuo
2. okrepiti se: nadisasmo se hladnoga jutra, ščvrsnusmo se na golomrazici

ščvršćívati ščvr̀šćujēm
I. strjevati
II. ščvršćivati se
1. strjevati se
2. krepiti se

še pril.
1. kazuje da se nešto dodaje, nastavlja, ponavlja, još: še jutri, pa bo konec
još sutra, pa će biti kraj; še ti povej
kaži još ti; zdaj pa še to
a sada još ovo; si še tam
jesi li još tamo; še kaj pridi
dođi još; prihajali so še in še
dolazili su jednako, dolazili su i dolazili; daj mi še suknjo
daj mi još kaput; še in še je govoril
govorio je bez kraja; še in še je pil
pio je te pio, bez kraja
2. negirani prirok izuzima ili ograničuje, još: danes še ne
danes još ne; pri nas še ne
kod nas još ne; še malo ne
ni malo; še tega ne ve
ni to ne zna
3. podvlači pojedine dijelove rečenice: še sanjalo se mi ni o tem
o tome nisam ni sanjao; še ne pogleda me
pa me ni ne pogleda; še besede ni rekel
nije progovorio ni riječi
4. potvrđuje ili odbija s dopuštanjem protivnoga: kako se imaš? — še kar
kako si? koješta, još nekako
5. odlučno odbija: ali tako? — kaj še!
da li ovako? — ne, nikako
6. vsaka še tako mala podpora je dobrodošla svaka je pomoć dobrodošla, ma kako mala bila; če si še tako previden, nesreči ne uideš
koliko si god oprezan, nesreći nećeš umaći

šèćeriti -īm
I. sladkati: šećeriti jelo, kavu, kafu
II. šećeriti se spreminjati se v sladkor: jagode se šećere zoreći na suncu

šègrtovati -ujēm biti vajenec, učiti se rokodelstva

šémljenje s oblačenje kao što se oblače budale

šènlučiti -īm veseliti se, triumfirati: pišti zurla i udara goč, a oni meću puške i šenluče

šénuti šênēm
I.
1. zganiti, ganiti: šenuti rukom, nogom, glavom
2. oddaljiti se, zaviti: šenuti s puta
3. zblazneti, znoreti: šenuti umom, pameću
II. šenuti se zganiti se, ganiti se: ja se jadan ni šenuti ne mogu

šèprtljiti -im
I.
1. šušmariči, nespretno kaj delati: šeprtljeći nešto oko pušaka, uđoše na prstima
2. nejasno, zmedeno govoriti: što da tu šeprtljimo i otežemo, došli smo da pitamo držite li s nama
II. šeprtljiti se motati se: mlađi se stao nešto šeprtljiti oko ognjišta

šèrbetnjāk m dial. posoda, v kateri se pogreje voda za kavo

šèrif neskl. prid., ki se postavlja za samostalnikom
1. plemenit, ugleden
2. svet: ramazani-šerif sveti ramazanski post

šervánjiti šèrvānjīm
1. ekspr. mencorititi, mencati, obotavljati se
2. dial. biti nezvest v zakonu, skakati čez ojnice

šestovíliti -im teturati se, basrljati

šéškar -ja m onaj koji se o svatovima šunja oko kuće ne bi li što mukte uvrebao

šéškati -am
1. ekspr. šibati, kažnjavati šibom: šeškati porednega otroka
2. o svatovima šunjati se oko kuće ne bi li se što mukte uvrebalo: šeškati na gostiji

šētati šêtām, šêćēm, šetaj in šeći, šetajući in šećući
I.
1. sprehajati se: Begamina šeta po bijelu dvoru
2. sprevajati: šetati konja
II. šetati se sprehajati se: pođe djevojka da se šeta po polju

šetkàrati -ām, šȅtkati -ām ekspr. po malem se sprehajati

šetùcati -ām (se), šetùckati -am (se), šetùkati se -ām se ekspr. po malem se sprehajati: - po dvorištu; stražar šetuka preko mosta tamoamo

ševèljati -ām ekspr.
1. majati se, gugati se, racati: ševeljati pri hodu
2. kolovratiti, vleči se: drugovi ravnomjerno ševeljaju tim blatom