Franja

lȕpnuti -nēm udariti, zaropotati: negdje daleko nešto lupnu

lúskniti -em lupiti, lupnuti, udariti, tresnuti: luskniti z vrati

mahníti i máhniti -em
1. mahnuti: mahniti z roko, z repom, s koso
2. udariti, lupiti: mahniti po kom, po ubogi živali
3. obično u vezi sa jo: peš jo bom mahnil v mesto
pješice (pe-) ću poći u grad
4. zamahnuti: mahniti s sabljo

màknuti mȁknēm, màći mȁknēm màkni màknuh mȁknū in màkoh mȁče màknuo -ula in mȁkao màkla
I.
1. premakniti: maknuti vojsku od Drine
2. odstaviti, odstraniti: maknuti suvišno pokućstvo iz sobe; maknuti koga s položaja
3. zganiti, zmigniti: neće ni malim prstom maknuti
4. spoditi: maknuo ga je kao birov kučku
5. pobegniti: dječak je na prstima maknuo na ulicu
6. ukrasti, suniti: lopov je krenuo u selo da makne štogod
7. udariti: odlazi mi ispred očiju dok te nisam maknuo
II. maknuti se
1. premakniti se: nikad se ne maknuti iz rodnog grada
2. umakniti se: makni mi se s puta

mȁrnuti -nēm udariti: marnuti koga po potiljku, s lijevog boka

mȁznuti -nēm
1. potegniti, narediti premaz: uzmi perce i mazni jedanput sebe po očima
2. ekspr. udariti, švrkniti: maznuti konje preko leđa

mlȁtnuti -nēm
I. udariti, treščiti: mlatnuti koga po glavi; valja mlatnuti rđom o zemlju
II. mlatnuti se udariti se: mlatnuti se čekićem po prstima

mlȁznuti -nēm
1. brizgniti
2. udariti: tada mu mlaznu krv u obraze

naletéti -ím
I.
1. udariti, naići, nabasati, nagaziti, namjeriti (-mer-) se: v mestu naleteti na prijatelja; naleteti na zasedo, na ovire
2. naletjeti (-te-): naleteti na avto pred seboj
3. take te še nisem naletel
takve te još nisam našao, vidio
II. naleteti se
1. naletjeti se: ptice so se naletele
2. nagomilati se: s hriba so se naleteli kupi kamenja
3. strčati se, zgrnuti se: ob nesreči se ljudje naletijo z vseh strani

natézati
I.
1. zatezati: - vrv
2. murčiti rastezanjem, istezanjem udova, udariti, metnuti na muke
II. natezati se
1. truditi se, upinjati se iz petnih žila
2. natezati se, voditi mučne rasprave

nàžēti nȁgnēm dial. udariti, napasti: dok vidimo kud će nažeti Turci

očépiti òčēpīm, òčēpljen
1. stopiti na: konj ti neće zemlje očepiti
2. stopiti komu na nogo: očepiti koga; vranac očepi Sekulu, te se Sekul probudio; konj se propne, jurne na stranu i očepi jednom psetu nogu
3. ekspr. udariti, mahniti, usekati: udari šakom u mraku, pa je tako najljuće očepio svoga susjeda
4. ekspr. oditi, pobrati se: hajde očepi, pa gledaj svog posla!
5. odčesniti: pojedine grane žele sačuvati da se u osnovi ne očepe
6. ušaliti: bio je gord na ova poredenja i malo očepljen što Spasenija nije ničim pokazala da je polaskana
7. prekršiti: račun nije snabdeven propisnom taksenom markom; i tu si očepio zakon

odàjačiti -īm (t. dajak) ekspr. krepko mahniti, udariti

odalámiti odàlāmīm ekspr.
1. udariti, mahniti: odalamiti koga preko leda batinom
2. umreti: odavno je moj Milutin odalamio
3. težko, komaj opraviti: odalamiti svoj posao

odàpēti òdapnēm
I.
1. odpeti: odapeti lisice s ruku
2. sprožiti: odapeti pušku, strijelu
3. udariti: odapeti koga štapom
4. umreti
II. odapeti se
1. odpeti se
2. sprožiti se

odrápiti òdrāpīm
1. udariti, mahniti: odrapiti koga štapom
2. opraskati: mačka me je odrapila
3. opiliti: odrapiti koga cijenom; odrapiti komu ćušku
4. odbrusiti: baš si mu dobro odrapila

odùdariti -īm
1. vrniti, odbiti udarec: stanite da vam odudarim jedared mojim buzdovanom
2. udariti: reduša odudari psa
3. odgovoriti: sinko, imaš pravo, odudari stari

odváliti òdvalīm
I.
1. odvaliti: odvaliti kamen sa groba
2. ekspr. udariti, primazati: odvaliti kome 25 batina
3. odsekati: odvaliti pleće sjekirom
II. odvaliti se
1. odvaliti se: odvalio se kamen s planine, sa srca
2. na stežaj se odpreti: odvališe se vrata
3. dial. znova zboleti za isto boleznijo: teško je ozdraviti ako se bolesnik odvali

òkinuti -nēm
I.
1. odtrgati: u zavadi vuk lisici okine rep
2. sprožiti: okinuti pušku
3. ekspr. usekati, udariti: okinuti koga rukom
II. okinuti se sprožiti se: puška se sama okinula

okolíčiti -im
1. obilježiti, obeležiti kolcima, okolčiti
2. udariti, pobiti pritke uz lozu, grah, pasulj