Franja

potràguše -ūšā ž mn.
1. ošpice, ki se pokažejo, ko so se prve že posušile
2. svinje, ki gredo v žir, kjer so pred njimi že druge bile

ráselje s razselje, kraj, od koder so bili prebivalci razseljeni

rèvān -ána m (t.) turška nosilnica, ki so jo nosili štirje možje ali dva konja: u prozorje on podiže Zlatu, ne u revan već na konja vrana

sèisānka ž torba, v kateri so raznovrstne reči, kakor v tovoru na seisani

sól -i (sou̯) ž sol, so: v soli, s soljo; kamena, kuhinjska, morska sol; mineralna sol; živinska sol
stočna so; grenka sol
gorka so; Glauberjeva sol
Glauberova so; variti sol; imeti komaj za sol
imati vrlo malo, biti siromah; mladina je sol naroda; poezija je sol jezika; njegovo govorjenje je brez -i
njegovo govorenje je bez duha; pesmi brez -i

sólnat -a -o (u̯n) solni, soni, koji sadrži so, koji je od soli: solnat travnik; solnat steber

solníca (u̯n) ž
1. slanik, solnjača, stona posuda za so
2. slana voda

solnják m sanduk za so

sȕna ž (ar. sunnah) zbirka izrekov in predpisov, ki so jih dali Mohamed in prvi štirje kalifi

sùšica ž
1. ljuasko sušica, tuberkuloza
2. suha jagoda, suha figa
3. bot. latovka
4. mn. sušice kraške reke, ki so poleti suhe

šehìtluk m (t. šehitlik, ar.) dial. pokopališče, kjer so pokopani za muslimansko vero padli

Šȉjāk m
1. za Hercegovce so "Šijaci" štokavski ekavci (Srbi), za Sremce in Bačvane pa so "Šijaci" Hercegovci, Dalmatinci in Hrvati
2. kmet ikavec iz okolice Slavonske Požege

šòriti -īm zidati v dveh vrstah, tako da so med vrstama ravne ulice: šoriti sela po Vojvodini

tartrát m tartrat, so vinske kiseline

tèrkija ž (t. terki)
1. konjenikova prtljaga, plašč, odeja, ipd., zvita in privezana k sedelnemu glaviču, tudi jermenje, s katerim je prtljaga privezana: svi su bili u potpunoj opremi, sa kabanicama u terkiji; cela oprema na kulašu beše gospodska, i sedlo, i uzde i terkije
2. del stare ženske noše, štirje ozki jermenčki kot del pasu, na jermenčkih so se nosili nož zaklepček, ključi in drugi predmeti vsakdanje uporabe
3. jermenček na opanku: s opanka visio mu komadić terkije

tèsāk -áka m, mn. tesáci tesákā star. težek širok nož v nožnici, nosili so ga vojaki pionirji, gl. tudi tijesak

trȁpavica ž, trȁpavā nèdjelja, nèdelja ž dial., pravosl. tretji teden pred velikonocnim postom, ko so vsak dan, tudi ob sredah in petkih dovoljena nepostna jedila

tùlumina ž
1. velik meh
2. zgod. dajatev v vinu, ki so jo spahiji pobirali od podložniških vinogradov

ùvjernīk m (ijek.), ùvernīk m (ek.) dial. eden od tistih, ki so dali moško besedo o miru, o premirju

badàvā prisl. (t. bâd-i hava, perz. , ar.)
1. zaman, zastonj: badava ga je čekala; badava sav trud
2. zastonj, brezplačno: roba je badava
3. brez razloga, brez vzroka: bojim se da me dlanovi svrbe badava
4. poudarna beseda: badava, ta žena ne beše kao druge što su res je, ta žena ni bila takšna, kakor so druge