Franja

lòmiti -īm
I.
1. lomiti: lomiti kamenje, vrat, hljeb, hleb, koplje, čiju volju
2. razbijati si: lomiti glavu velikim brigama
3. mučiti: džabe lomiš ljude oko toga
4. pretrgati, prelomiti: ja moram da lomim s tim čovjekom
5. lomiti si, slabo govoriti: lomiti jezik
6. živeti s kom: lomiti s kim pogaču
7. sila kola lomi v sili, težki situaciji je vsako sredstvo dobro, če je koristno
II. lomiti se
1. lomiti se: drvo se lomi pod teretom; talasi se lome o hrid valovi se razbijajo ob skali
2. grmeti: nebesa se lome kad puške grme
3. majati se v dva cepa: lomiti se u hodu
4. lomiti se, težko hoditi: lomiti se po rđavu putu
5. potikati se, bloditi: lomiti se svijetom
6. dajati se, mučiti se: mnogo se lomio dok nije našao instrukciju
7. obletavati koga: momci se lome oko djevojke
8. oklevati, biti neodločen: dok se Miloš lomio, bukne ustanak

lomíti lomim
1. lomiti: lomiti kruh, pogačo; led na reki se lomi; lomiti kopja za tuje koristi
2. prelamati: lomiti žarke
3. kršiti: lomiti roke
4. božjast ga lomi
napada ga padavica, epilepsija; smeh me lomi
ne mogu da odolim smijehu; krč ga lomi
grč ga steže, lomi; jeza ga lomi
kipi u gnjevu
5. kidati sa: lomiti tradicijo, stare družbene odnose
6. natucati, slabo govoriti strani jezik: za silo je lomil angleško
za nevolju je natucao engleski
7. činiti, govoriti kojekakve gluposti: že pet ga lomiš
8. sila kola lomi
u nevolji je svako sredstvo dozvoljeno

mackàrija ž ekspr. slabo ravnanje: sad ću ti odmazditi za tvoje -e

mȁloljūdan -dna -o, malòljudan -dna -o slabo naseljen: -a zemlja

mesètina ž, mèsina ž ekspr. meso, slabo meso, žvarovina

mèsīšte s ekspr. meso, slabo meso, žvarovina

mrléti -im
1. svjetlucati (svet-) slabim plamenom: na mizi mrli luč
2. slabo se javljati, pokazivati: v daljavi mrli venec gora, v njenih očeh mrli strah
3. treperiti: zrak je mrlel nad njivami
4. venuti: rože na travniku mrlijo

mr̀tvōkast -a -o slaboviden, slep, ki slabo vidi

nabúdžiti nàbūdžīm ljudsko slabo naleteti, skupiti jo: bogami smo nabudžili kraj sve ove zgode i ljepote

nadrápati nàdrāpām ekspr. napraskati, slabo napisati: nadrapati slab članak

nadŕljati nàdr̄ljām
1. ekspr. načečkati: nadrljati pismo
2. slabo naleteti, skupiti jo: ala smo nadrljali s ovim prijedlogom kod šefa

nagrabúsiti -gràbūsīm ekspr. slabo naleteti, skupiti jo: sve mu inače uspijevalo, a ovaj put je nagrabusio

nagràjisati -išēm (t. ogramak) ekspr. slabo naleteti, stakniti jo, skupiti jo: miš će nagrajisati bude li se s mačkom igrao

nàkasati -ām
I.
1. jahajoč, jahaje naleteti na
2. slabo naleteti: nakasao kao pas na kijak
II. nakasati se najahati se, najezditi se

nasúkati nàsūčēm
I.
1. nasukati, naviti: nasukati pređu, konac; nasukati cijevi pri tkanju
2. nagovoriti, napeljati na slabo, prevarati: nije to prvi put da ga pokušavaju ovako nasukati
3. zapeljati na sipino: nasukati lađu, brod
4. zapeljati s ceste: nasukao ih je na trotoar
5. ekspr. potegniti, nasankati
II. nasukati se
1. nasukati se, naviti se
2. nasesti: lađa se nasukala
3. doživeti neuspeh, propasti, na nič priti: hoće li njegov kompanjon ovdje prosperirati ili će se oba nasukati svaštarskim trgovčenjem po ovim zagorskim ćumezima

nȅčīn m slabo dejanje

nečìtljiv -a -o
1. nečiten, nečitljiv: nečitljiv potpis
2. malo bran, slabo čiten: nečitljiv roman

nèpismenjāk m nepismen, slabo pismen človek

nespàvāč -áča m, nespàvlija m nespečni bolnik, kdor slabo spi

neùhrānjen -a -o nedohranjen, slabo hranjen