šȍca ž (n. Schatz) žarg. starinska vojaška puška
štȕc štùca m (n. Stutzen) nizko pog. kratka puška
harèšli neskl. prid. (t. hareli) ž lebičast, kaneliran: harešli puška puška risanica
ùbōjnica ž: ubojnica puška bojna puška; ubojnica kula bojni stolp
vrísnuti vrîsnēm
1. zakričati, krikniti: vrisnuti od bola, od straha
2. zarezgetati: vrisnu konj
3. zacviliti, zaškripati, zažvižgati, počiti, ostro se oglasiti: vrisnu puška počila je puška; u istom času vrisnuše partizanske zbrojovke; od onoga jutra kada je voz vrisnuo od tistega jutra, ko je vlak zažvižgal, zapiskal; tada vrisnu fabrička sirena; u sobici vrisnu zvonce