Franja

Zadetki iskanja

  • ponad predl.
    1. z orod. nad: zato se vratim iz Taganroga sve ponad Krimom
    2. z rod. nad: visoko su lebdjeli ponad gora magleni pramovi; čitavo je dopodne bjesnila bitka u vinogradima ponad sela; bilo je i prije Pitagore ljudi koji su se prirodnim svojim sposobnostima odlikovali ponad drugih
  • postùpača ž, postùpaonica ž, postupaònica ž pogača, ki jo lomijo otroku nad glavo, ko shodi; kdor odlomi kos pogače, zbeži, da bi otrok bil urnih nog
  • poviše predl. z rod. nad: ona diže skute poviše koljena; poviše nas crni oblak
  • povrh pred. z rod.
    1. vrh, povrh: povrh toga, svega; stajali su jedan povrh drugoga
    2. nad: povrh glave visi svjetlo
  • preko (ek., ijek.) predl.
    1. z rod. čez: ići preko vode; preći preko ceste; trčati preko mosta; snijeg je preko koljena; za pojasom im ručne granate, preko ramena maske i puške; misliš da ćeš preko noći preokrenuti ono što su godine i godine učinile; putovati za Zagreb preko Zidanog Mosta
    2. nad: on ima preko šezdeset godina; to je preko svakog očekivanja
    3. za, onstran: on stanuje preko brda
    4. poleg: nemoj uzeti drugu preko jedne žene
    5. proti: raditi preko volje; naši su harali i palili i preko zapovijesti vladičine; znate da je to preko zakona što oni ištu
    6. razen: tamo se ne nalazi ništa preko onoga što je dala sama priroda
    7. čez, na drugi strani: preko puta stoji nekoliko kuća
    8. mimo: zar miluješ bega Ali-bega preko mene za života moga
    9. preko noći prisl. čez noč; preko ljeta poleti; preko zime pozimi; preko godine med letom
    10. s tož. čez: slojevi naslagani, jedno preko drugo; onako star i izmučen dizao se nekoliko puta preko noć
  • sjȅđa ž (ijek.), sȅđa ž (ek.) ribiška kolibica ali oder nad vodo, od koder ribič lovi, tudi z ostmi
  • srúčiti srûčīm
    I.
    1. zliti: sručiti vodu u lonac; sručio mu je cio kotao vode na glavu
    2. vreči: u kositreni tanjur sruči deset dukata
    3. ekspr. zvrniti, popiti: sručio je litar, litru vina
    4. iztresti jezo: sve je na mene sručio
    II. sručiti se
    1. usuti se: kamenje se sručilo niz padinu; sve se nesreće sručile na mene; kiša se sručila na zemlju; neprijateljska vojska se sručila u dolinu
    2. znesti se nad kom: sručiti se na koga
  • špán m (madž. ispan < sla. župan) špan, nastojnik nad kmetovima u feudalno doba
  • tàvērnīk m zgod. v hrv.-ogrski drž. skupnosti visok dvorni dostojanstvenik, ki je skrbel za kraljeve dohodke in vodil nadzorstvo nad kraljevskimi mesti
  • tímpanon m
    1. timpanon, polukružna udubina nad prozorima ili vratima crkvenih zgrada; trokutni zabat na pročelju ili začelju antičkog hrama
    2. bubna opna, bubnjić u uhu
  • tȉtla ž (lat. titula) titla, v starih grafijah znamenje nad besedo, kjer je črka (tudi več črk) izpuščena; a sada ni title više sedaj pa da mi besedice ne črhneš
  • trèma ž (gr. trema)
    1. trema, znamenje dve točki nad črko e: poëta
    2. vrzel med sekalcema
  • ugnetávati -am ugnjetavati, činiti nasilje nad kim
  • vèrižnjača ž drog, na katerem vise verige nad ognjiščem, prim. veriga
  • vèruga ž
    1. veriga nad ognjiščem: nad ognjište se spuštaju -e
    2. verižni vez: košulja je izvezena na -e
  • više predl. z rod. nad: više varoši; više groba
  • volár -ja m
    1. volar, govedar
    2. u feudalnoj Hrvatskoj dvorni dostojanstvenik koji je vršio nadzor nad kraljevim govedima
  • vrh predl. z rod.
    1. vrh, nad: kamen vrh kamena uzraste do neba; orao gnijezdo vrh timora vije; sablja mu vrh glave visi
    2. povrh, razen: ima oporu narav, a vrh toga odan je i piću
  • zagovoríti -im, zagovori -ite, zagovoril -ila
    I.
    1. obajati, izvršiti nad nekom bajanje radi otklanjanja bolesti, nesreće
    2. poklopiti: dobro je zagovorila svojega nasprotnika
    II. zagovoriti se pogriješiti, pogrešiti u govoru, odati se: zagovoril se je
    riječ, reč mu se izmakla
  • zgledováti se -ujem se
    1. ugledati se na koga: zgledovati se po kom
    2. zgražati se, skandalizirati se nad kim: nad njenim vedenjem se je vse mesto zgledovalo