Franja

kémbelj -beljna i -blja m (tršć. campanela)
1. klatno, jezik u zvonu, klepalo, brence, zvečak, klepac: kembelj v zvonu
2. jaje na kantaru: kembelj pri tehtnici
3. uteg: kembelj pri uri

kitájščina ž kitajski, kineski jezik

kônec -nca m, na koncih i na konceh
1. kraj, svršetak: sprednji, gornji konec; žalosten konec; konec prsta, doline; na -u sveta
na kraju svijeta (sve-), negdje vrlo daleko; povest se vleče brez -a in kraja
priči nema ni početka ni kraja; vsaki reči do -a iti
svakoj stvari ići do kraja, do tančina; narediti konec čemu
učiniti kraj nečemu
2. vrh: na -u jezika
3. smak: konec svetk
4. početak: od -a do kraja
5. mir pa konec besedi! mir pa jezik za zube; leto gre h -u
približava se svršetak godine: od dela ga že ne bo konec
od rada neće umrijeti (-reti); na vseh -ih nam manjka
svugdje nama nedostaje; od suše vse konec jemlje
zbog suše sve propada
6. konac, nit: šivati z belim -em
7. mn. konci
gornji sloj drva u ugljenari
8. mn. konci v. zavrnki: konec pri tkanju; to ni blago, to so sami konec
9. v -e si biti s kom
biti s kim u dosluku, slagati se s kim

kránjščina ž nekada kranjski književni jezik

kr̀patiti -īm
1. drobiti: slab kamen kad se udari čekićem, on se lako raspada, krpati se, a služi za tucanik na cestama
2. ekspr. lomiti, slabo govoriti tuji jezik: krpatim ja grčki, nanosim malo na arapski, zabrkljačim koju kaursku

kȕšovati -ujēm (fr. couche) nizko pog. molčati, držati jezik za zobmi

láščina ž razg. italijanski jezik

latìnāš -áša m katoliški duhovnik, ki je v srednjeveški Hrvaški bil za latinski obredni jezik proti slovanskemu

latínec -nca m
1. latinist(a)
2. latinac, đak koji uči latinski jezik

latínščina ž latinski jezik: klasična, cerkvena latinščina lovska latinščina
lovačka latinština, pretjerano uveličevanje lovačkih doživljaja

latínština ž
1. latinščina: govoriti biranom -om
2. romanski jezik (npr. italijanski, laški)

látovščina ž
1. šatrovački, lopovski jezik latovščina pariškega podzemlja
2. jezik koji nastaje premještanjem (-meš-) slogova u riječima, rečima

letónščina ž letonski jezik

lítovščina ž litavski jezik

lomíti lomim
1. lomiti: lomiti kruh, pogačo; led na reki se lomi; lomiti kopja za tuje koristi
2. prelamati: lomiti žarke
3. kršiti: lomiti roke
4. božjast ga lomi
napada ga padavica, epilepsija; smeh me lomi
ne mogu da odolim smijehu; krč ga lomi
grč ga steže, lomi; jeza ga lomi
kipi u gnjevu
5. kidati sa: lomiti tradicijo, stare družbene odnose
6. natucati, slabo govoriti strani jezik: za silo je lomil angleško
za nevolju je natucao engleski
7. činiti, govoriti kojekakve gluposti: že pet ga lomiš
8. sila kola lomi
u nevolji je svako sredstvo dozvoljeno

lúžiščina ž lužički jezik

madžárščina ž madžarski jezik

makedónščina ž makedonski jezik

materínščina ž maternji jezik

mȉšina ž, mȉšinac -īnca m bot. navadni pasji jezik, Cynoglossum officinale