Franja

pȕn -a -o
1. poln: -a čaša; pun para kao žaba dlaka; pun mjesec ščip, polni mesec; u -om smislu riječi v polnem pomenu besede; u -oj formi; s -im srcem što učiniti z ljubeznijo kaj storiti; usta su mu -a bratstva i jedinstva; imati pun tur imeti polne hlače; -im glasom progovoriti na ves glas spregovoriti
2. popoln: -a gimnazija
3. pun puncat = dupkom pun do vrha poln, nabito poln

rájnki -a -o v. rajni -a -o

raspolòžiti -pòložīm
I.
1. ukreniti po svoji volji: raspoložiti svojim imanjem
2. določiti: raspoložiti testamentom o svome novcu
3. pripraviti koga a kaj: raspoložiti koga za što
4. pridobiti: raspoložio je sudiju za nas
5. spraviti koga v dobro voljo: raspoložiti koga
6. razvrstiti: raspoložiti vojsku na položaju
II. raspoložiti se postati židane volje

skopúšen -šna -o, skopuški -a -o cicijaški, džimrijski

slepíca ž
1. sljepica, slepica, slijepa, slepa žena
2. kalj, pećnjak
3. zarastao čvor u drvetu
4. fenjer koji svijetli a nosilac mu nije osvijetljen
5. obično mn. zool. sljepice, Typhlopidae

starčevićánac -nca m starčevičanec, politični privrženec A. Starčevića

steníca ž stjenica (-te-) steničast -a -o stjeničast (-te-)

strmán -mna -o v. strm -a -o

svínjkati -am igrati se "svinjke", jedan od igrača pokušava drvenu lopticu "svinjku" utjerati u rupu, a drugi igrači ga pri tome sprečavaju

šinóbuskī -ā -ō, šȉnobuskī -ā -ō šinobusni: -a kompozicija kompozicija motornega vlaka; -a stanica; -a veza između ljubljane i Murske Sobote

škȍba m, ž dial. igralec -lka, ki ostane zadnji -a v igri ali ki je najslabše igral -a

transformátor -ja m transformator transformatorski -a -o transformatorski

víničar -ja m vincilir, najamnik bezemljaš koji obrađuje i nadgleda tuđi vinograd, a gazda mu nudi stan u kućerku koji stoji uz vinograd

vinotòč -óča m vinotočje, ugostiteljski lokal gdje se toči vino a ne služi se jelima

víti vijem, vij -te, vil -a, vit -a
I.
1. viti: viti venec, prejo, trto
2. viti, namotastvati: viti prejo na tuljavo, na klobčič
3. obavijati: viti trak okrog čela
4. kršiti, lomiti: viti roke v žalosti
5. stezati: krč me vije
grč me steže; po trebuhu me vije
imam grčeve u trbuhu
II. viti se
1. krivudati: potok se vije po polju
2. grčiti se, savijati se: bolnik se vije od bolečin
3. penjati se, verati se: fižol se vije na natič
4. viti se: zastava se vije pred brigado

vsaksêbi pril.
1. svaki na svoju stranu: šla sta vsaksebi
2. odvojeno: pisati besede vsaksebi; hiše stoje vsaksebi
3. on je spravljal skupaj, ona pa brskala vsaksebi on je zgrtao na gomilu, a ona čeprkala na sve strane

apàrta prisl. gl. a par

dìvljī -ā -ē, redko nedol. dìvalj dìvlja dìvlje, komp. dìvljijī -ā -ē divji: divlji pogled, čovjek, čovek, narod; -a gradnja č rna gradnja; divlji brak divji zakon; Divlji zapad; -e meso; -e boginje špičke, ošpice; -a jabuka lesnika; divlji bijeg, beg paničen oeg; -a kava bot. volčji bob; -a komorika bot. kermesov hrast, komorika; -a kopriva bot. inilnica; -a krnška bot. trnata hruška; -a lipa bot. širokolistna lipa; -a loza bot. divja vinska trta; -a maslina bot. divja oljka; -a mirodija bot. navadni komarček; -a ruža bot. navadni šipek; -a šafranika bot. poletni glavinec; divlji karanfil bot, srhki nagelj; divlji kesten, kostanj bot. divji kostanj; divlji peršun bot. navadni steničjak; divlji šimšir bot. bodeča lobodika; divlji hmelj; -r vepar zool. divji prašič; -a svinja divja svinja; -a guska divja gos

dȍlār m (angl. dollar) dolar: obračunski dolar -skī -a -ō dolarski: -a valuta, vrijednost, vrednost

dvòrānskī -ā -ō
1. dvorjanski: -e toalete
2. dvoranski: dvoranski rukomet rokomet v dvorani; -a rasvjeta, rasveta