Franja

sibilarizácija ž lingv. sibilarizacija, prehod soglasnikov k g h v c z s: ruka sibilarizacija ruci, noga -nozi, orah -orasi

sklȍn -a -o
1. naklonjen: biti komu sklon
2. nagnjen k: biti sklon piću
3. kuća -a pada hiša, ki se bo vsak čas podrla

sklòniti sklȍnīm
I.
1. odstraniti, umakniti: tko je to sklonio?; tko hoće naprijed, mora drugoga da skloni
2. skriti: skloniti što od koga; sklonila je lice rukama
3. spraviti: skloniti jelo na stranu
4. pripraviti koga k čemu, pregovoriti koga: skloniti koga na što
5. skloniti: skloniti glavu pred kim
6. pospraviti: skloniti tanjire sa stola
II. skloniti se
1. umakniti se: skloniti se komu s puta; neke od ustaničkih vođa skloniše se pred Turcima iz Srbije
2. skriti se, poiskati si zavetja: on se sklonio kod svoga prijatelja; skloniti se u zavjetri-nu
3. odločiti se za kaj: skloniti se na što

storíti -im, stori -ite, storil -ila
1. učiniti, uraditi: storiti kaj po svoji vesti
učiniti što prema svojoj savjesti (-ve-): storil se je, kakor da ni slišal
učinio se kao da nije čuo; tu se ne da nič storiti
tu se ne može ništa učiniti, tu se nema šta; storiti si kaj žalega
učiniti sebi što nažao; storiti kako neumnost
učiniti kakvu ludoriju; storiti komu kaj na ljubo
učiniti komu što za ljubav; storiti komu krivico
uraditi komu nepravdu; storiti svojo dolžnost
uraditi svoju dužnost; ne vem, kaj bi moral storiti
ne znam što sam morao učiniti
2. pričiniti: storiti komu škodo
3. činiti: to mi dobro stori; to nič ne stori
to ne čini ništa, ne mari ništa
4. storiti si kaj iz česa primiti što k srcu
5. opčiniti, omađijati koga, činiti kome čini: storiti komu; to mu je bilo storjeno
nabasao je na čini; s tem ni vse storjeno
time nije sve svršeno, urađeno: storiti nesrečno smrt
nesretno umrijeti, nesrećno umreti; strašno smrt storiti
umrijeti groznom smrću; storiti obljubo
zavjetovati (-vet-) se komu
6. milo, inako se mu je storilo
obuzela ga je sjeta, seta; noč se je storila
pala je noć, nastala je noć: storiti koga nesrečnega
unesrećiti koga
7. storjena obleka
konfekcija odijelo, odelo; storjena krivica
učinjena nepravda; rečeno storjeno
rečeno - učinjeno
8. roditi, uspijevati, uspevati: koruza, sadje ne stori na vsaki zemlji
9. krava je storila
krava se otelila

svijèstiti se svȉjestīm se (ijek.), svéstiti se svêstīm se (ek.) prihajati k zavesti, postajati zaveden

svijèšćēnje s (ijek.), svéšćenje s (ek.) prihajanje k zavesti

tulàjica ž
1. cevka na gajdah
2. lijakova cev
3. cev v zidu, v stropu, skozi katero je speljana vru k zvonu

umudrávati umùdrāvām
I. spravljati k pameti: umudravati koga
II. umudravati se modriti se, prihajati k pameti

umúdriti ùmūdrīm
I. zmodriti
II. umudriti se zmodriti se, priti k pameti

upokòjiti se upòkojīm se ekspr. leči k večnemu počitku; bože, upokoj ga! bog mu daj večni mir!

urazumljívati -ùmljujēm
I. pripravljati k pameti: urazumljivati koga
II. urazumljivati se prihajati k pameti

ùskočkinja ž, ùskočnica ž dekle, ki od staršev pobegne k fantu v njegovo hišo

ùšati -ām v mar biti, k srcu si gnati: oni slušaju, ali ne ušaju

ȕzbuna ž
1. klic k orožju, alarm: svirati na -u
2. zvoniti na -u biti plat zvona
3. metež, direndaj, tumult

vojáčiti vòjāčīm zastar. jemati k vojakom, nabirati vojake

zakùrtaliti -īm privezati z vrvjo k obrežju: zakurtaliti brod

zaùčiti zàučīm zapeti poziv k molitvi: zarudjela zora na istoku, i mujezin zauči s munare

zavojáčiti -vòjāčīm rekrutirati, vzeti, poklicati k vojakom

žènīnstvo s
1. zemlja, ki jo prinese k hiši žena za doto
2. ženstvenost, ženske dobre lastnosti

bȁba ž
1. baba, starka, stara ženica: u povorci sami starci, a oko njih djeca, žene i -e
2. babica, stara mati: rođak po -i
3. tašča
4. šalj. žena, soproga
5. dojilja: tebe je baba dojila
6. ekspr. baba, ženska
7. ekspr. strahopetec, mevža, šleva
8. dati -u za nevjestu komu kaj podtakniti; zadušna baba človek preveč dobrega srca; muška baba star samec; vrag mu -i naj gre k vragu; za čije -e zdravlje zakaj, komu na ljubo; trla baba lan da joj prođe dan ukvarjati se s čim brezsmiselnim, nekoristnim; što je -i milo, to se -i snilo; prevesti -u metati žabico