-
hȉs m his, za pol tona povišani ton h
-
hís m za polustepen povišen ton h
-
híšna ž kućna pomoćnica u imućnijoj kući za pospremanje soba i ličnu poslugu
-
híštrna ž nekada stambena prostorija za poslugu u imućnijim seljačkim kućama
-
hȉtiti -īm
I.
1. vreči: hititi kamen na koga
2. ujeti: hititi koga za ruku
II. hititi se
1. vreči se: hititi se kamenom na koga
2. zagrabiti za, lotiti se: hititi se noža
-
hlačevína ž hlačevina, sukno za hlače
-
hladílec -ilca (lc i uc) m
1. posuda, sudić za hlađenje vina u buteljama: na mizi stoji hladilec s steklenico šampanjca
2. hladilo, naprava za hlađenje
-
hlàdilo s hladilo, priprava za hlajenje: hladilo prostorija; sobno hladilo
-
hladílo s
1. hladilo, rashladno sredstvo, uređaj za hlađenje
2. utjeha, uteha
-
hlàdionīk m
1. hladilnik, frižider: kompresijski (kompresioni), apsorpcijski (apsorpcioni) hladionik, u hladioniku se čuvaju živežne namirnice, lijekovi, lekovi isl.
2. priprava za hlajenje: brod, vagon s -om
-
hlȁpac hlȁpca m dial. priprava za obračanje ražnja
-
hlápec -pca m
1. sluga kod seljaka, za poslove na seljačkom imanju: šel je služit za -a; konjski hlapec
konjušar, seiz; veliki hlapec
stariji sluga; mali hlapec
mlađi sluga; obnašati se kot hlapec
surovo, prostački; grajski -i
naoružani panduri kod feudalca
2. slugan, slugeranja, izmećar: -i okupatorja
3. izuvač, sluškinja (za izuvanje čizama): s -em si sezuti škornje
4. papuča koja se zakačuje za grede alpske sprave za sušenje žita, v. kozolec: stal je na -u in jemal snope iz kozolca
-
hlastáti -am
1. brzo, silom grabiti, hvatati: pes hlasta po muhah; hlastati za zrakom
2. halapljivo jesti, piti: hlastati hrano iz korita
3. hlastati po senzacijah trčati za senzacijama
4. preko koljena (-le-) lomiti, brzo, naprečac raditi: delaj s pametjo, nikar tako ne hlastaj
-
hlevarína ž najamnina za staju, štalu, stajarina, štalarina
-
hljèbara ž (ijek.), hlèbara ž (ek.)
1. prodajalna kruha
2. shramba za kruh
-
hmèljara ž hmeljarna, skladišče za hmelj
-
hmeljárna ž hmeljara, magazin za hmelj
-
hméljevka ž pritka za hmelj
-
hódalo s, hòdāljka ž
1. ekspr. organ za hojo, noga
2. nav. mn. hodulje
-
hodílke hodilk ž mn. hodaljke, ekstremiteti za hodanje: deseteronožci imajo pet parov hodilk