Franja

mrtvònog -a -o ekspr. z mrtvimi, s težkimi nogami

mȑznuti -nēm
I.
1. zmrzovati: gladuj i mrzni, to mi je život
2. navdajati s hladom: pričala mi je svoje zebnje koje su joj mrzle dušu
II. mrznuti se
1. zmrzovati: oni su gladovali i mrzli se
2. mrzneti: mrzne mi se duša od straha

mȕčan -čna -o
1. mučen: mučan put; -a tišina
2. težaven: mučan posao
3. utrujen, truden: djeda Nikola, star i mučan, još je ljudima od koristi
4. težek, neznosen: na izdavanju zakona knez Miloš je bio vrlo mučan
5. zaskrbljen: -e oči
6. s trudom prislužen: mučan hljeb

mȕčno prisl.
1. mučno: bilo mu je mučno
2. komaj, s težavo: mučno se održao na nogama
3. težkó: mučno će on što odati
4. slabó: mučno mi je

mȕka ž, mest. ù muci
1. muka: samrtne -e; metnuti, udariti, razapeti koga na -e dati na muke; tantalske -e Tantalove muke; vječne, večne -e = paklene -e večno trpljenje; kad ti do najveće -e bude ko boš najbolj trpel
2. trud, napor: s -om ustade težko je vstal; s teškom -om raditi težko delati; to je za mene muka to je zame težko: bez -e nema nauke nič nam ni dano brez napora; o muci grozdovi vise s trudom in vztrajnostjo se dosegajo veliki rezultati
3. med. slabost, vzdigalica, navzeja: hvata me muka vzdiguje se mi; osećao se težak i mučan miris kravljeg masla i loja od koga nenavikla čoveka muka hvata
4. besnost: od -e plakati
5. s trudom pridobljeno: živjeti od tuđe -e
6. težava, nesreča: na muci se poznaju junaci v nesreči vidiš, kdo je junak

múkoma pril. s velikom mukom, s mnogo muke

multi... (lat. multus, multum) predpona s pomenom mnogo, več, v zloženkah: multilateralan, multimilionar itd.

múrček -čka m (it. moro)
1. crna domaća životinja
2. nekada minđuša, đinđuva s ukrasom glave crnca: nositi zlate -e

musèlam m (t. musalemet) mir s teboj! (pozdrav)

mùštrāč -áča m kdor trdo ravna s kom

mȕštrati -ām (n. mustern) pog.
1. muštrati, vaditi, učiti, eksercirati: podnarednici su nas muštrali i učili
2. trdo ravnati s kom: sada te već svaka rđa muštra
3. urejati: muštrati kosu

mȕzikālan -lna -o muzikalen, s čutom in smislom za glasbo

na predl.
I. s akuz. na, označava
1. mjesto kuda se nešto kreće, kuda nešto dospijeva: iti na goro; sesti na stol
sjesti (se-) na stolicu; zadeti na oviro
udariti na prepreku
2. cilj kuda je kretanje upravljeno: oditi na deželo
otići na selo; obrniti se na levo
okrenuti se lijevo, levo
3. upravljenost s (neprijateljskom) namjerom: fašistični napad na Jugoslavijo; iti na lov na zajce; pes laja na popotnika
4. mijenjanje mjesta, položaja, stanja: oditi na novo službeno mesto; veverica skače z veje na vejo, bolniku se obrača na boljše
5. da se nešto dijeli, deli: razdeliti na dva dela
6. da je nešto dospjelo do krajnje granice: temperatura je padla na najnižjo stopnjo
7. veliku količinu: prišlo je na tisoče ljudi; vsega imajo na stote; na tisoče ton žita pridelujejo
8. usmjerenost duhovne aktivnosti: misliti na svoje rojake; naročiti se na žurnal; biti nor na ženske
ludovati za ženama
9. vremenu determinaciju: na današnji dan pred tridesetimi leti se je začela vojna; na Novo leto se bomo videli; prvi maj pade na nedeljo
10. približavanje vremenskoj granici: na pomlad bo odšel v tujino; ura gre na poldne
11. u priloškoj oznaci
a) mjesta: priti na vrh
b) vremena: na stara leta je počival
c) uzroka: na jezo pije; delati komu na veselje
d) načina: dati blago na upanje
dati robu na veresiju; lagati na debelo; na mojo čast; glagoli na -am
II. s lok. na, u priloškoj oznaci
a) mjesta: na mizi stoji ura; na vrhu Loveena je mavzolej
b) načina: na mehkem sedeti; na naglem je zbolel
naprečac, iznenada je obolio; kuhati na olju
c) u stalnim vezama: biti bolan na pljučih; ujeti koga na laži; pika na i
tačka na i; na kmetih
na selu; imeti koga na sumu; akcent na osnovi, na končnici; kdo je na potezi

nȃbača ž človeku s čaranjem namenjena usoda: ne mogu spavati, čini li su, nabača li je, uroci li su, ne znam

nabahívati -bàhujēm s krikom napadati

nàbahnuti -nēm s krikom napasti: nabahnuti na tursku vojsku

nàčaditi -īm, nàčađiti -īm nasajiti, s sajami namazati, zakaditi: načađen papir

nàčipkati -ām obšiti s čipkami: načipkati koprene

nàčistiti -īm
I. s čiščenjem, snaženjem pridobiti
II. načistiti se namučiti se s čiščenjem, snaženjem

nad predl.
I. s akuz. nad, na pitanje kuda pokazuje
1. da se nešto kreće ili se nalazi iznad čega: avion se dviga nad oblake; sliko obesite nad vrata; Cezar se je dvignil nad svoje vrstnike
2. da se nešto kreće ili da je upravljeno s neprijateljskom namjerom: iti nad sovražnika
3. da je premašena mjera: to stane nad petsto tisoč dinarjev; ima nad šestdeset let; čakali smo nad eno uro
II. s instr. nad, na pitanje gdje pokazuje
1. da se nešto nalazi iznad, više čega: oblak nad poljem; avion leti nad vasjo; grad nad mestom
zamak iznad varoši
2. pokazuje visoki stepen: razsipnik nad razsipniki
3. u vezi s glagolima: jokati se nad kom; vzdihovati nad kom; zgražati se nad njegovim vedenjem; zmeraj je nad mano
stalno mi dosađuje, me napastvuje; pregrešiti se nad kom
ogriješiti (-greš-) se o koga; pohujšati se nad čim
sablazniti se čime; čast domovine mi je nad vse
III. u vezi s enklitikom: nadme nad mene; nadte nad tebe; nadenj
nad njega, nadnjo
nad nju; nadnju
nad njih dvojicu, dvoje; nadnje
nad njih; nadse
nad sebe