Franja

pozeblína ž šteta od mraza, od mraza uništena vegetacija

pozébsti -zébem pozepsti, uzepsti, promrznuti, propasti od mraza: to noč je vse cvetje pozeblo; kopriva ne pozebe
neće grom u koprivu

práplodítev -tve ž abiogeneza, postanak života od nežive materije

práštati prâštām
I.
1. oproščati, odpuščati: društvo ne prašta lako nepažnju prema sebi
2. biti ravnodušen do česa: gdje našao slasti, tu joj nije praštao
II. praštati se poslavljati se s kom, od koga: praštati se s kim; kad se praštao s nama, plakao je; praštati se sa životom poslavljati se od življenja, umirati, biti na smrtni postelji

préd predl.
I. s akuz. pred: pred hišo priti
doći pred kuću; predme naj ne hodi
da mi ne dolazi pred oči; predse gledati
gledati pred sebe
II. s instr. kazuje
1. mjesto (na pitanje gdje), pred: ustaviti se pred vasjo
stati pred selom; stati pred sodiščem
stajati pred sudom; pred seboj videti hišo
pred sobom vidjeti (-de-) kuću; sedel je za mizo s knjigo pred seboj
sjedio je za stolom s knjigom pred sobom
2. vrijeme (na pitanje kada), prije, pre: pred našim štetjem
prije našeg brojenja; do pred kratkim
do prije kratkog vremena; poezija pred Prešemom in po njem
poezija prije Prešerna i poslije njega
3. prednost (na pitanje pred kim, pred čim), prije, pre, pred: doseči cilj pred pred vsemi drugimi
postići cilj prije svih ostalih; odlikovati se pred tovariši
isticati se pred drugovima; umolkniti pred družbo
zaćutati pred društvom
4. prisutnost (na pitanje pred kim, pred čim), pred, od: pred sodnikom je bil nasilnež čisto majhen
pred sudijom je bio siledžija manji od makova zrna; skriti se pred ovaduhi
sakriti se od potkazivača
5. uzrok (na pitanje pred kim, pred čim, od koga, od čega), pred, od: križati se pred pošastjo
krstiti se pred nemani; bežati pred sovražnikom
bježati pred neprijateljem; umakniti se pred nevarnostjo
skloniti se od opasnosti

predálčje s
1. pregraci, pretinci: predalčje v skrinji
2. drveni skelet od tanjih greda: stene iz lesenega -a

predíven -va -o predivan, od prediva: laneni -i odpadki

predívnat -a -o predivnat, od prediva

predívnica ž, obično mn. biljke od kojih se dobija predivo, pređa

predornína ž okamenotina koja je nastala od lave na zemaljskoj površini

predpòst -ôsta m poklade, vrijeme, vreme od Triju kraljeva do Pepelnice

predželódec -dca m predželudac, svaki od triju odjeljaka (de-) koji se nalaze ispred želuca preživara

prehladíti -ím, prehladi -ite, prehladil -ila
I.
1. prehladiti, odveć ohladiti: prehladiti testo, meso
2. prehladiti: prehladiti otroka
II. prehladiti se prehladiti se, nazepsti, oboljeti od prehlade: pri kopanju se prehladiti; v glavo se prehladiti

prehròmiti prèhromīm, prehrònuti prèhronēm ozdraveti od hromosti: da bi mu konjic prehronuo

preigrávati -am
1. više puta odsvirati od početka do kraja: preigravati klavirske skladbe
2. nadigravati: preigravati nasprotnikovo nogometno obrambo
3. preigravati, ponovno igrati: preigravati šahovske partije

prekr̀hati -ām
I. prelomiti, zlomiti: pazi da ne prekrhaš ruku
II. prekrhati se
1. prelomiti se, zlomiti se
2. odločiti se za eno od dvojega: kuća bez žene gotova tamnica. Mnogo sam premišljao, sam se sa sobom borio, i valja da je božja volja, ja prekrhah jednu stranu

prekupíti i prekúpiti -im prekupiti, platiti višu cijenu od stvarne vrijednosti: hišo je prekupil za sto milijonov

prekvásiti -im
1. zakiseliti: prekvasiti testo
2. od ređeno vrijeme, vreme držati u pacu, u salamuri; prekvasiti divjačino
3. prožeti, zadahnuti: prekvasiti roman z revolucionarnimi idejami
4. preraditi: umetnik je pobude prekvasil v sebi

preležanína ž rana od ležanja, dekubitus, projed od ležanja

preležáti -ím
I. preležati, provesti u ležanju: dneve preleži, noči prekroka; bolnik je bolezen preležal
II. preležati se
1. razranjaviti se od ležanja: bolnik se preleži
2. pokvariti se zbog ležanja: blago se je preležalo v skladišču