Franja

podbrádnica ž čampara, lančić što se konju priteže ispod donje vilice od jednog kraja žvala do drugoga

podlúpiti se pòdlūpīm se odlupiti se od spodaj: podlupila se kora hljeba

podlupljívati se podlùpljujēm se lupiti se od spodaj: podlupljuju mi se noge od hodanja

podpolovíčen -čna -o manji od polovine, polivice: -o število glasov

podrtíca i podrtína ž od vjetra (vet-) ili snijega oboreno drveće

podùvirati -rēm od spodaj navzgor vzdigovati

podùvrijeti pòduvrēm (ijek.), podùvrēti pòduvrēm (ek.) od spodaj navzgor vzdigniti: poduvrijeti polugom

pòginuti pòginēm, aor. pòginuh pȍginū in pògiboh pȍgibē
1. umreti (nasilne smrti), pasti: poginuti u ratu, od mača; za tvoje oči, Mario, tri momka pogibe
2. močno si zaželeti, umirati od želje: pogiboh za tobom; on pogibe za počastima konec ga bo zaradi častihlepnosti; nerotkinja je, a pogibe za porodom

pógrad m prična, prost ležaj od dasaka

poizdalèka prisl. od daleč: milog gosta opazili smo već poizdaleka; ja ga počeh ispitivati poizdaleka što mu je ono u ruci

pȍizdaljē, poìzdaljē, poìzdalje prisl. bolj od daleč: da bi se ovo bolje razumjeti moglo, počeću poizdalje

pojeklenéti -ím očeličiti se, postati kao od čelika

pòklade pȍklādā ž mn.
1. predpust, čas od treh kraljev do pepelnične srede
2. pust, pustni torek, gl. tudi mesopust, karneval, fašnik

pólhovka (uh) ž kapa od puhovine

pòličār m
1. kdor v domači hiši krade s polic
2. kdor je od bratov prvi na vrsti za ženitev

polivàčina ž (ijek., ek.) etn. denar, ki ga dobi nevesta, mlada žena od družine, ker jirn poliva pri umivanju

polomnína ž krš, kršje, ostaci onoga što je u šumi skršeno, razbijeno od snijega, vjetra: pospraviti -o

pólpêta ž (it. polpetta) polpeta, valjuščić, knedlica od isjeckanog (-sec-) mesa, ćuftica

polstén -a -o (us) pusten, od klobučine: -e copate

poltónski -a -o (ut) od pola tone: poltonski tovornjak