Franja

vȅćma prisl. boilj, bolj in bolj, še bolj: Kočić većma slika nego pripoveda; i što god se u jednom narodu više razvijala književna proza, to se većma razvijao i njegov društveni život; car se onda još većma obraduje; narod se stane većma i većma buniti

vèrtep m, rod. mn. vȅrtēpā (rus. , csl.) jaslice, ki jih otroci nosijo od hiše do hiše in čestitajo božič (pravosl.)

vȉjalīšte s kraj, kjer se ponoči zbirajo volkovi in tulijo

vȉka ž
1. vpitje, krik in vik: mnogo -e ni za što; udariti u -u narediti hrup; podignuti -u začeti hrup
2. pritožba: vika na vuka, a lisice meso jedu
3. vika i cika krik in vik

vinàrija ž pridelovanje in prodaja vina na veliko

vìnoš m dial. ludra, pijača, ki jo dobimo, če na vinske tropine nalijemo vode, pustimo prevreti in stisnemo

vȉvati -ām dial.
I. brkljati, dati si opraviti: vječito vivati oko brkova
II. vivati se
1. obirati se: kokoš se viva kljunom
2. ekspr. lišpati se, počasi in skrbno se oblačiti

vȉžla ž (madž. vizsla)
1. pes slednik, prepeličar
2. vitka in živahna ženska
3. slabš. ženska ohlapne morale

vjedògonja m (ijek.), vedògonja m (ek.) demon, ki človeku dela nevihte in druge nesreče

vjȅšalica ž (ijek.), vȅšalica ž (ek.)
1. obešalnik: objesiti kaput na -u
2. obešen kos dimljenega mesa, kos mesa za dimljenje: meso se izudi na -e
3. odlomljena rozga z grozdom, z grozdi
4. dozorela figa na veji
5. po dva ali po štirje koruzni klasi zvezani in obešeni, da se suše

vratàrati -ām kar naprej odpirati in zapirati vrata: tu se svaki čas vrataralo

vratáriti vràtārīm
1. vratariti, biti za vratarja
2. venomer hoditi ven in notri: boli ga stomak pa je svu noć vratario i izlazio

vràžda ž (rus.)
1. spor, sovraštvo: porodična vražda svršava se svadbom
2. nekdaj smrtno sovraštvo med dvema družinama ali dvema bratstvoma
3. krvnina, denarna odškodnina sorodnikom ubitega, državi ali cerkvi
4. nekdaj sprava med ubijalcem in svojci ubitega: na mjesto -e (mirenja krvi) zavedeni su sudovi

vȑbopūc m ekspr. pomlad, ko žene in cvete vrba: baba starca zvala uz vrbopuc, a starac joj se odazvao uz vinober

vrìština ž
1. bot. gl. vrijesak, vresak
2. pušča, pustina obrasla z vresjem in podobnim plevelom

vrljìkāš -áša m ekspr. dolg in suh konj

vùčār -ára m dial. lovec, ki je ubil volka, potem pa po vasi nosi in razkazuje njegovo kožo in pobira darove

vùgava ž sorta dalmatinskega grozdja in vina

vukòvija m ekspr. kdor oponaša volčje zavijanje in s tem privablja volkove

z s neskl., devetindvajseta črka latinične abecede in deveta cirilske ter glagolske azbuke, v matematiki pogosto oznaka za neznanko