šinjèlčić m vojaški plašček
táin m (t. tajyn, ar.)
1. obrok, prehrana, oskrba: hrani do trista momaka na svom hljebu i na svom tainu
2. vojaški kruh: pod miškom je nosio polumesec taina
tálum m (t. talim, ar.)
1. vojaško vežbanje, vojaški pouk
2. dresura
zijámet m (t. zeamet, ar.) zgod. vojaški fevd z najmanj 20 tisoč turških asper letnega dohodka
bašibòzuk m (t. bašybozuk) zgod. neredna, nedisciplinirana turška vojska: zajedno sa regularnim trupama borili su se i bašibozuci neredni in nedisciplinirani vojaški oddelki
islúžiti ìslūžīm
1. odslužiti: islužio je svoje godine; islužiti vojsku odslužiti vojaški rok
2. prislužiti: služio sam kao rob, jer sam mislio da ću islužiti tu djevojku
kádar -dra m (fr. cadre)
1. kader: kadrovi u industriji, stručni kadrovi, prosvjetni kadar, prosvjetni kadrovi; vojni kadar; stalni, rezervni kadar; služiti u stalnom kadru
2. tudi kader: zeleni kadar avstro-ogrski vojaški beguni proti koncu I. svet. vojne
slúžiti slûžīm
I.
1. služiti: služiti kod koga, komu; služiti vojsku služiti vojaški rok, biti pri vojakih; ja sam služio vojsku u Sarajevu; služiti državu služiti državi, biti v državni službi; služiti pješadiju služiti vojaški rok pri pehoti; to ne služi ničemu to ni za nikamor; to ti služi na čast to ti je v čast; to ti služi na korist to je v tvoje dobro; služiti svojim strastima hlapčevati svojim strastem; zdravlje mi dobro služi sem pri dobrem zdravju; služi me karta imam srečo v kartanju; to ti služi na sablazan to ti je v pohujšanje
2. streči (komu): služiti koga za stolom, koga vinom, rakijom, jelom; služiti gostima vino; čime vam mogu služiti s čim vam lahko postrežem
3. rabiti: kabinet mi služi i kao radna soba
4. praznovati: služiti slavu, svetkovinu
5. borba protiv komunizma služila je Hitleru kao maska za lakše pokoravanje pojedinih zemalja krinko boja proti komunizmu je H. zlorabljal, da je laže zasužnjeval posamezne dežele
II. služiti se
1. uporabljati: služiti se svim mogućim sredstvima
2. streči si, postreči si, vzeti: služite se, molim, dok još ima
zèlen zelèna zelèno, dol. zèlenī -ā -ō
1. zelen: -a salata, krma, galica; -a zemlja tirolsko zelenilo: -i škriljevac zeleni skrilavec
2. zelen: biti zelen od zavisti; -i val zeleni talas zeleni val; zeleni kader zgod. proti koncu 1. svet. vojne vojaški begunci iz avstro-ogrske armade v Slavoniji in Sremu; zeleni kadar zgod. med 2. svet. vojno kvizlinška organizacija bosenskih muslimanov
3. zelen, neizkušen, mlad: biti još mlad i zelen
4. zelena kada bot. beli narcis; zelena boca bot. bodič
5. zelena internacionala
6. pojesti što na zeleno porabiti denar, ki ga je treba šele zaslužiti; prodati, kupiti pšenicu na zeleno prodati, kupiti pšenico, ko še raste