Franja

ògrijati -jēm (ijek.), ògrejati -jēm (ek.) ogreti: tamo gde me prvo sunce ogrejalo v rojstnem kraju; da i tebe sunce ogreje da se tudi tebi sreča nasmehne; ogrejano, ogrejalo sunce toplo sonce; na sastanke je dolazio da je stolicu ogrejao

oméčiti òmēčīm (se)
1. zmečkati (se)
2. zdrozgati (se): omečiti grožde
3. omehčati (se): ove riječi omečile bi njihova srca; i kamen bi omečio tudi kamen bi se omehčal

òmrcati -čēm biti ob mraku: u čemu omrče, u tome osviće v obleki, v kateri je zvečer, je tudi zjutraj

òrao órla m, mn. òrlovi zool. orel, Aquila: orao krstaš zool. kraljevi orel; suri orao zool. planinski orel; orao kliktaš zool. mali klinkač; orao klokotaš zool. veliki klinkač; orao zmijar zool. kačar: orao ribar zool. belorepec, postojna; dvoglavi orao; natjerala orla zla godina da zimuje medu kokoškama včasih se moraš znajti tudi v položaju, ki bi sicer bil nesprejemljiv; astr. Orao

òzimačan -čna -o zimski: -a krava krava, ki ostane leto dni jalova in jo molzejo tudi pozimi

pjȅga ž (ijek.), pȅga ž (ek.)
1. lisa, pega: pjega na licu; konj s bijelom -om na čelu; javlja mi se bolest, tifus, već se vide pjege; i na suncu ima pjega tudi sonce ima pege, vse na svetu je nepopolno; sunčane -e = Sunčeve -e
2. madež: ispod grla skinuo sam joj -u krvi

pokurjáčiti -kùrjāčīm
I. narediti za volka, povolčiti: pokurjačiti koga
II. pokurjačiti se postati volk, povolčiti se: i vi biste se pokurjačili, a nekmoli ona slaba raja što se digla na nju i ala i vrana tudi vi bi postali volkovi ne samo tista slabotna raja, zoper katero se je vzdignilo vse, kar leze in kar gre

pòmolac -ōlca m kar se komu pomoli: pomolac babi teoce vraća če hočeš, da se ti kaj vrne, moraš za to tudi kaj nuditi

pȍp pòpa m (gr. pappâs) pop, pravoslavni posvetni duhovnik: besposlen pop i jariće krsti v brezdelju se človek loti tudi nepotrebnih opravil; reći popu pop, a bobu bob imenuj vsako reč s pravim imenom, bodi iskren, resnicoljuben

prílika ž
1. prilika, priložnost: iskoristiti, ugrabiti -u; dati -u za što; tom -om govorilo se i to ob tej priložnosti se je govorilo tudi o tem; drugom -om ob drugi priložnosti
2. prilika, videz: po svoj prilici
3. primer: uzeti koga za -u
4. podoba: iz tame se pojavi jedna prilika
5. ovo dvoje nisu prilika ta dva nista za skupaj
6. od -e približno
7. mn. razmere, okoliščine: nalaziti se u povoljnim -ama; prema -ama po razmerah, kakor kaže, kakor (je, bo) kazalo

siròtīnjskī -ā -ō siromaški: sirotinjski dom ubožnica; -a kuća revna hiša; -o jelo jed revnih; -a majka, sirotinjski otac mati, oče ki dobrodelno skrbi za sirote; -a suza solza reveža; stigla i njega sirotinjski suza tudi njega je zadelo siromaštvo; tanak kao sveća o -om parastosu suh kakor sveča ob parah reveža, zelo suh; -o živjeti revno živeti; -o ljeto babje poletje; -a trava bot. sladika, Glyceria

svêt svéta svéto, dol. svêtī -ā -ō
1. svet, sveti: naša -a zemlja naša sveta zemlja; -a dužnost; -a večera zadnja večerja; -i rat sveta vojna; -o pismo; -o ulje blagoslovljeno olje, sveto poslednje olje; -a pričest sveto obhajilo; -a voda blagoslovljena voda; -i grob božji grob; -a trpeza obhajilna miza; -a zemlja sveta dežela; Sveta liga; njemu ništa nije -o; proglasiti koga -im razglasiti koga za svetega; Sveta tri kralja; Svi sveti, sveti Petar (svetnik); Sveti Petar (kraj)
2. sveti -oga svetnik, sveta -e svetnica: i sveti su griješili tudi svetniki so grešili

tȅgnuti -nēm dial.
1. dotakniti se: nemoj da me tegneš; samo što bi ga noktom tegnuo, bronz bi zadrhtao če bi se ga le z nohtom dotaknil, bron bi zazvenel
2. dregniti: tko u pakao tegne, opakli se kdor v pekel dregne, se opeče; tegao bih da je tu još i zmija dregnil bi v to, tudi če bi tu bila kača; ne tegni kako u zenicu od oka

tèrkija ž (t. terki)
1. konjenikova prtljaga, plašč, odeja, ipd., zvita in privezana k sedelnemu glaviču, tudi jermenje, s katerim je prtljaga privezana: svi su bili u potpunoj opremi, sa kabanicama u terkiji; cela oprema na kulašu beše gospodska, i sedlo, i uzde i terkije
2. del stare ženske noše, štirje ozki jermenčki kot del pasu, na jermenčkih so se nosili nož zaklepček, ključi in drugi predmeti vsakdanje uporabe
3. jermenček na opanku: s opanka visio mu komadić terkije

trȅbati trȅbām (ijek., ek.)
1. biti treba: znaš kako bi trebalo da bude; ne treba da ideš na put; treba sto godina da se to popravi
2. biti potrebno, morati: treba da poštuješ roditelje; ja ću ti katkad trebati; ovo nije kao što treba da bude to ni tako kot bi bilo prav; tako ti i treba to si tudi zaslužil, prav ti je, prav se ti je zgodilo
3. potrebovati: trebalo mu je mnogo vremena dok svrši poslove

uhljebljénje s (ijek.), uhlebljénje s (ek.) preskrba otrok, svojcev: kod moga prijatelja naći ćeš gostoprimstvo, pa i uhljebljenje boš našel gostoljubje, pa tudi delo, zaslužek

vô vòla m, mn. vòlovi
1. vol: prodao je par volova; glup kao vo; tući koga kao vola u kupusu; vući kao vo; njemu se i volovi tele pri njem imajo tudi voli mlade, vse mu gre po sreči
2. morski vo zool. navadni tjulenj

vráta vrátā s mn. vrata: kućna, podrumska, dvokrilna vrata; poklopna vrata; ulazna vrata vhodna vrata; vrata za nuždu izhod v sili; izbaciti koga na vrata; širom otvoriti vrata na stežaj odpreti vrata; izići na prednja vrata; pokazati komu vrata; čistiti prvo pred svojim vratima; kucati na čija vrata; obilaziti tuđa vrata beračiti pred tujimi vrati; doći će sunce i na naša vrata tudi nam se bo nasmehnila sreča

vrijème vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ijek.), vréme vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ek.)
1. čas: sad je vrijeme da se radi; vrijeme sve izliječi; teška vremena smo preturili preko glave težke čase smo preživeli; prekraćivati sebi vrijeme čime krajšati si čas s čim; glagolsko vrijeme; sadašnje vrijeme; aorist je jedno od glagolskih vremena
2. vreme: hladno, kišovito, sunčano vrijeme; kad se mačka umiva, okrenuvši se ka istoku, sluti na lepo vreme
3. neurje: zateklo ih vrijeme na moru
4. menstruacija: žena ako nema vremena, znade da je zanosila
5. na vrijeme pravočasno; za vrijeme rata med vojno; od prije, od pre nekog vremena od nedavno; s vremena na vrijeme od časa do časa; u ono vrijeme reče Isus svojim učenicima tisti čas je rekel ...; srednjoevropsko vrijeme; vrijeme gradi, vrijeme i razgrađuje čas gradi pa tudi podira; svaka sila za vremena, a nevolja redom ide sila in oblast sta minljivi, nesreča pa vsakogar doleti

žȗč žȕci ž, mest. u žùči, orod. žȕči in žûčju
1. žolč: izliti svoju žuč izpihati si jezo; iskaliti, prosuti žuč na koga stresti svoj srd na koga; i u buhe žuč ima tudi neznaten človek se lahko razjezi
2. žolčnik: to mu je podražilo žuč
3. žuč od zemlje bot. zlati grmiček, tavžentroža, Centaurium