Franja

vzglásje s početak riječi, reči

zakázati zàkāžēm
1. reči: zakaži ljudima da ću doći
2. napovedati: zakazati sjednicu odbora, komu sastanak; zakazana sjednica
3. dati ime: krstiše ga i lepo mu ime zakazaše, lepo ime Nahod Simeon
4. odpovedati, ne sprožiti: puška mu je zakazala

dàhnuti dȁhnēm
1. dihniti, zadihati: dahnuti hladan zrak; slobodno dahnuti
2. oddahniti si: čekaj da dahnem
3. dihniti, tiho reči: ona dahne: "Dobro veče! "
4. zapihati, zaveti: dahnuo je vjetar, vetar od mora
5. zasopsti: čisteći čizme dahnuo je na kožu
6. puhniti: iz mehane dahnu smrdljiva para

dòlāp -ápa m, dòlap m (t. dolap)
1. leseno kolo za črpanje vode pri namakalni napravi: velika količina vode vadi se dolapima, koje okreće stočna snaga
2. dial. vrsta mlinskega kolesa
3. dial. priprava za dviganje bremen
4. v haremih in ženskih samostanih vrtljiva omarica v steni med dvema prostoroma za pošiljanje raznih reči, na primer hrane, v drug prostor, da oseba, ki pošilja, ostane skrita
5. kavni pražilnik

določílnica ž odredbenica, dio riječi, deo reči kojim se drugi dio riječi, deo reči određuje

dróbež m drobiž, drobež, nepomembne reči, nepomembni ljudje: poslije asova i aristokracije slijedi neobični drobež i sitnež

đȍrnuti -nēm
I.
1. udariti, usekati: đornuti koga po glavi
2. reči grdo besedo, užaliti
3. požreti, pogoltniti: đornuo je kilo smočanog kačamaka
II. đornuti se
1. nasekati se ga, napiti se: kad bi se đornuo, pretio je svima
2. spričkati se: najzad se malo đornuše
3. popraviti se: bio je bolestan, sad mu je bolje, đornuo se malo

iscijèditi ìscijedīm (ijek.), iscéditi ìscēdīm (ek.)
I.
1. izcediti, precediti: iscijediti sir, med
2. iztisniti, izžeti: iscijediti sok iz limuna
3. izmozgati: iscijediti koga
4. počasi, narejeno kaj reči: iscijediti rečenicu, dvije kroz zube
II. iscijediti se izcediti se

istr̀čati -īm
1. pribežati, priteči: on je iz svoje kolibe istrčao pred nas
2. pustiti, da se izdirja: istrčati konja
3. prihiteti: ona istrči na kapiju
4. naglo vprašati, naglo reči: dok ja govorim, istrča neko s pitanjem; tada istrča njegova žena

išapùtati išàpućēm šepniti, šepetaje reči: pred kućom mi je nešto išaputao

izbùktjeti -tīm (ijek.), izbùkteti -tīm (ek.)
I. splameneti, zgoreti: u njemu izbukti sav goropadni bijes
II. izbuktjeti se vzplameneti, zanosno reči: to pitanje riješit će se ne kako je komu po volji, nego kako biti mora, izbukti se moj prijatelj

ìzjecati -ām
I. med ihtenjem reči: jedva je to izjecala
II. izjecati se naihteti se

kojèšta koječèga zaim.
1. razno, razne reči: razgovarali smo o koječemu
2. marsikaj: u toku razgovora naišli smo na koješta nepoznato na marsikaj neznanega
3. ekspr. neumno, neumnosti: ne govori koješta
4. ekspr. nedostojne reči: žena mu radi koješta kad on nije kod kuće

kr̀ndija ž (t. kyrynty, kyryndy) nered, brez reda nametane reči: cijela krndija po sobi

mìrbožiti se -īm se poljubiti se in reči: "Mir božji!", gl. mirbožati se

nàduti nȁdmēm
I.
1. napihniti: naduti obraze
2. napeti: naduti žile na vratu
3. odsekati, ostro reči: dajem ga u popove, nadme majka oholo
II. naduti se
1. napihniti se: naduo mu se prsni koš
2. zabuhniti: oči mu se nadule
3. ošabno se napihniti: baš se naduo
4. razdivjati se: gadan vjetar nadu se sa ulice; nadula se bura; k tomu se valovi nadmu
5. ekspr. napihniti se, odebeliti se: kesa mu se nadula od dukata

nàšastār m zastar. inventar, seznam reči, imetja: u -u iza smrti Valvazorove spominje se i svežanj Vitezovićevih pisama

obijèliti òbijelīm (ijek.), obéliti òbēlīm (ek.)
1. belo pobarvati, pobeliti: obijeliti lice bijelom bojom
2. pobeliti: obijeliti kuću spolja i iznutra, snijeg je obijelio polja
3. ekspr. reči dobro besedo: nemojte ga ocrniti, nego ga obijelite; ni zuba ne obijeliti besedice ne črhniti

ogovòriti ogòvorīm reči kaj zoper koga; ogovoriti koga; tko drugoga ogovori, paklenoj jami dvori

pobàšiti pòbašīm dial. reči da ni, zanikati