-
kàndilo s (gr. kandeli) oljenka, lučka pred sveto podobo, večna luč
-
kȁptār m (madž. kaptar) dial. slamnica in podobno, kar varuje panj pred mrazom
-
kîr m (gr. kýrios) zastar. gospod, naslov, ki se v grškem in cincarskem okolju postavlja pred imenom, priimkom: kir Geras, rod. kir-Gerasa, prid. kir-Gerasov
-
klaustrofòbija ž (lat. , gr.) klavstrofobija, strah pred zaprtim prostorom
-
klečepláziti -im puziti pred kim, savijati krčmu pred kim
-
klȉmalica ž
1. iron. kimavka, ženska, ki samo kima
2. dial. poletni čas, ko konji v obrambi pred muhami nenehno kimajo z glavo
-
knêz m, mn. knȅzovi in knȅževi (stvn. kuning)
1. knez: knez Mihailo
2. zgod. predstojnik knežine in svobodne plemenske občine v Srbiji pod turško okupacijo
3. vaški predstojnik, zastopnik ljudstva pred turškimi oblastmi
4. birič, občinski sluga
5. zool. lumbrak, knez, Coris julis
-
kolèčkāš -áša m neposredno pred plužnimi kolci vprežen vol
-
kòmārnīk m komarnik, mreža, ki varuje človeka pred komarji
-
komìnača ž dial. slabš. kuharica, ki venomer stoji pred ognjiščem
-
kòtali m mn. dial. kamenite plošče na vrhu zida, da ga varujejo pred dežjem
-
kòtār kotára m, kȍtār kȍtāra m
1. ograja okrog kopice, stoga, da varuje seno, slamo pred živino
2. koš, košara
-
Lȁzāreva sùbota ž sobota pred cvetno nedeljo (pravosl.)
-
lȁzarica ž
1. etn. koledniška pesem, ki jo poje dekle zvečer pred Lazarjevo soboto
2. dekle, ki poje to pesem
3. ljudska pesem o knezu Lazarju
4. bot. dišeča perla, Asperula odorata
5. bot. rumena narcisa
-
lèbdjeti lèbdīm (ijek.), lèbdeti lèbdīm (ek.)
1. lebdeti, držati se, plavati, viseti, v vesi biti: ptica, balon lebdi u vazduhu, u zraku; lebdjeti između mira i rata
2. biti, stati pred očmi: njena mi slika lebdi pred očima; lebdjeti u opasnosti
3. bedeti: majka lebdi nad djetetom
4. počivati: radosni osmjejak lebdi na njegovu licu; duh božji lebdijaše nad vodama; lebdeća adresa; lebdeći nanos, sistem
-
lìtija ž (gr. lité)
1. procesija: izraz litija održao se kod pravoslavnih, kod katolika procesija
2. cerkvena zastava, ki se nosi pred procesijo
-
Mȁterice ž mn. pravosl. materinski praznik, drugo nedeljo pred božičem
-
mȅjtaš m (t. mejjit tašy) dial. kamen, na katerega muslimani polože mrliča pred pogrebom
-
metànisati -išēm
1. globoko se klanjati in padati na tla pred sveto podobo: stupi pred ikonu, prekrsti se i triput metanisa
2. ekspr. suženjsko se plaziti pred kom
-
mìrbožati se -ām se pred božičnim kosilom se med seboj (člani družine) poljubovati z besedami: "Mir božji!"