Franja

krátiti krâtim, krâćāh -āše, krâćen -a
I.
1. krajšati: razgovor krati put; tuga krati život
2. krajšati si: pjesmom kratiti vrijeme, vreme
3. skrajševati: kratiti riječ, reč; kratiti jedra navt. skrajševati, zvijati jadra
4. sekati: kratiti drva
5. kratiti: kratiti komu prava
6. braniti: ne kratim da ideš
II. kratiti se
1. krajšati se
2. braniti se: oni su se kratili da iskažu božansko poštovanje carevoj osobi
3. krati mi se dah zastaja mi sapa, dih

krîvo prisl.
1. krivo, poševno: toranj u Pisi stoji krivo
2. krivo, narobe, napačno: krivo prevoditi, razumjeti, raditi
3. krivo, vijugasto: rijeka gdje pravo gdje krivo teče
4. krivo se zakleti krivo priseči; meni je krivo što nisi odmah došao ni mi prav, ker nisi takoj prišel; krivo gledati grdo, po strani, nezaupno gledati; činiti komu krivo delati komu krivico

kùkov -a -o: to ćeš mi vratiti o -u dne, ljetu to mi boš vrnil, ko bo vrana imela dva kljuna

lèžati lèžīm
1. ležati: ležati u krevetu, na postelji, na leđima, na zemlji, na samrti; grad slikovito leži; roba leži na skladištu; njiva leži na ugaru njiva je v prahi; ležati nasuprot, tvoja budućnost mi leži na srcu; u tom grmu leži zec za tem grmom tiči zajec
2. ležati, biti bolan za: ležati pjegavi, pegavi tifus
3. počivati: ovdje leži moj pokojni otac
4. biti: ležati u zatvoru; pivo leži u buradma
5. mirovati, biti neaktiven: vojska je ležala pod tvrđavom više tjedana
6. sedeti: kokoš leži na jajima
7. ležati (v zemljepisnem pomenu): grad leži na Dunavu
8. to mi ne leži to mi ne gre, ne prija

ljúljati ljûljām
I.
1. zibati: ljuljati kolijevku
2. majati: vjetar ljulja trstiku
3. guncati
II. ljuljati se
1. zibati se: brod se ljulja na vodi
2. majati se: zub se ljulja; zemlja mi se ljulja pod nogama
3. guncati se; ljulja mi se u glavi v glavi se mi vrti, rahlo se onesveščam

malerìsati -išēm prinašati nezgode, neprijetnosti: vidiš da mi malerišeš dućan vidiš, da si mi za nesrečo v trgovini

mrávci mrâvācā m mn. (od mravac) mravljinci, zona: od straha me prođoše mravci kroz cijelo tijelo, kroz celo telo; došli su mi mravci u nogu zaspala mi je noga

mŕčati -īm, mr̀čati -ām
I.
1. temneti, ugašati: zvijezde već mrče
2. mrleti: svijeća mrči kad je malo ulja
3. mrči mi glava buči mi v glavi, boli me glava
II. mrčati se
1. temneti, postajati temno: mrči mu se lice
2. temno se kazati: u daljini se mrčala gromada

mȕka ž, mest. ù muci
1. muka: samrtne -e; metnuti, udariti, razapeti koga na -e dati na muke; tantalske -e Tantalove muke; vječne, večne -e = paklene -e večno trpljenje; kad ti do najveće -e bude ko boš najbolj trpel
2. trud, napor: s -om ustade težko je vstal; s teškom -om raditi težko delati; to je za mene muka to je zame težko: bez -e nema nauke nič nam ni dano brez napora; o muci grozdovi vise s trudom in vztrajnostjo se dosegajo veliki rezultati
3. med. slabost, vzdigalica, navzeja: hvata me muka vzdiguje se mi; osećao se težak i mučan miris kravljeg masla i loja od koga nenavikla čoveka muka hvata
4. besnost: od -e plakati
5. s trudom pridobljeno: živjeti od tuđe -e
6. težava, nesreča: na muci se poznaju junaci v nesreči vidiš, kdo je junak

nadurávati se -dùrāvāmo se skušati se v stanovitnosti: rvemo se sa zimom i naduravamo in skušamo, kdo bo delj izdržal, zima ali mi

nakraj predl. z rod.
1. poleg, blizu, na robu: nakraj sela blizu vasi; sjedio je nakraj postelje; nakraj varošice držao je kafanu na koncu mesta je imel kavarno
2. čovjek nakraj srca preobčutljiv, zamerljiv človek, človek nagle jeze
3. to mi nije ni nakraj pameti to mi še na misel ne pride
4. nakraj kraja končno, nazadnje, konec koncev; nakraj svijeta, nakraj sveta daleč, za deveto goro

namáhnuti nàmāhnēm
I.
1. pomahniti: namahnuti rukom prijatelju
2. dial. nakositi: on poteže sablju primorkinju, pa po polju trave namahnuo
II. namahnuti se najti se, nameriti se: ubio bi svakoga ko mu se namahne; gdje mi se namahne kjer se mi nameri, kjer dosežem

nárok m
1. usoda: tako me zli narok ne tjerao! naj mi usoda prizanese!
2. dial. dobro ime: ne zaruče li se, on povrati djevojku čistu, niti ona za to naroka gubi

nàžao prisl. žal: neću ti ništa nažao učiniti ne bom ti nic žalega storil; meni se nažao dalo milo se mi je storilo

nèpravo prisl.
1. narobe, napak, napačno: ako sam ti što nepravo učinio
2. nepravo mi je ni mi prav

nèvjerica ž (ijek.), nèverica ž (ek.)
1. neverjetnost: sav svijet s -om posmatra ves svet gleda pa ne verjame; sve mi izgledaše nevjerica vse se mi je zdelo neverjetno
2. dvom: ima ljudi u kojih je sve tajna i nevjerica

òkliznuti se -nēm se spodrsniti: ja se oklizoh spodrsnilo mi je

ȍko ȍka s, mn. ȍči, rod. òčijū in òčī, daj. òčima, tož. ȍči in òka
1. oko: vidjeti što svojim očima; gledati komu u oči; ići komu s očiju; ocijeniti nešto od oka; biti kome trn u oku; bacati, baciti kome pijesak, prašinu, pepeo u oči; biti nekome na oku, na očima biti komu na očeh; biti momak od oka biti fant od fare; biti s nekim kao luk i oči ne se razumeti s kom; izvaditi kome oči iztakniti komu oči; vrana vrani oči ne vadi vrana vrani ne izkljuje oči; gledati pravo u oči gledati naravnost v oči; gledati smrti u oči; dati nešto na lijepe oči; daleko od očiju, daleko od srca; gutati očima požirati z očmi; ovaj bi zavadio dva oka u glavi ta je velik spletkar; zapeti za oko pasti v oči; sad mi je puklo pred očima sedaj so se mi odprle oči; iz oka iz boka kakor koli, za vsako ceno
2. tih, miren vrelec
3. mesto v jezeru s podvodnim vrelcem
4. oko: oka na grani, na drvetu
5. predal v kašči: oka su prepuna žita; ambarska oka
6. odprtina pod lokom mostu: oko kod mosta
7. linica na vratih, gl. tudi špijunka
8. oko: oko u mreže
9. sence: slijepo oko
10. kurje oko kurje oko
11. oko, cepič: cijepljenje, cepljenje, kalemljenje na oko

oprošténje s
1. odpuščanje: oproštenje grijehova, grijeha
2. oprostitev, odpustitev: molim za oproštenje; moliti u koga oproštenje za što; s -em naj se mi oprosti, naj mi bo oproščeno
3. točitev zakona pri muslimanih: knjiga -a ločitveno pismo
4. odpustek
5. oprostitev, izpregled: oproštenje od poreza

pȁdati -ām
1. padati: kamen pada ako ga pustiš iz ruku; kiša, snijeg, barometar, cesta pada; vrijednost novca, valuta pada; lišće pada s drveća; Uskrs pada ove godine na prvu nedjelju u aprilu, u travnju; rijetko i cijene padaju
2. odpadati: tu ne pada mnogo
3. padati na um prihajati na misel; teško mi pada težko mi je; pada mi rodak sorodnika sva; pada mi stric stric mi je