-
kušàma ž, kušànma ž (t. kušanma) dial. slavnost v cehovski organizaciji, ko je vajenec napredoval v pomočnika ali pomočnik v mojstra
-
ljòkāč -áča m
1. palica, s katero podimo tele od krave, ko jo molzemo
2. rogovila, ki teletu brani do krave
-
lòpatičāri m mn. golobji mladiči, ko jim zraste lopatasto perje
-
mȁća ž (it. macchia) dial.
1. pega, madež: maća na koži
2. spomladanski ali poletni dež, ko hkrati sije sonce
3. gl. plamenjača
-
màrsikdó -koga mnogo tko, mnogo ko: marsikdo je že isto rekel; pri marsikom bi se našla napaka
-
màsōnica ž z medom polita pogača, ki jo ponudijo gostom, ko pripeljejo nevesto v hišo
-
mlȁdēnci mlȁdenācā m mn. ženin in nevesta, mlada zakonca; Mlȁdēnci m mn.
1. god nedolžnih otročičev, tepežni dan, pametiva
2. pravosl. dan 40 mučenikov 22. marca, ko po šegi v Srbiji sorodniki in prijatelji obiskujejo in obdarujejo mladoporočence
-
mljèkarina ž (ijek.), mlèkarina ž (ek.) reja tuje krave, ko rejač za odškodnino prejema mleko od krave: stoku smo dali na -u
-
mnógokdó -koga mnogo tko, mnogo ko
-
nábōj -oja m, náboj m
1. nabita stena, stena iz nabite ilovice
2. voj. naboj: naboj za pušku
3. električni naboj
4. žulj, otišanec
5. kos lesa, po katerem tolče sodar, ko nabija obroče
-
nadsmijávati se -smìjāvām se (ijek.), nadsmejá-vati se -smèjāvām se (ek.) kosati se v smehu, smejati se eden bolj ko drugi: kao dvije djevojčice počeše se dvije starice nadsmijavati
-
nàkōnjče -eta s, nákōnjče -eta s etn. nakolenčič, deček, ki ga nevesti v novem domu dajo na kolena, v naročje ali ji ga posadijo na konja, ko jo peljejo na novi dom
-
násēlje s, náselje s
1. naselje: brdsko, primorsko naselje; rastreseno, zbijeno naselje
2. pogostitev, ki jo priredi gospodar, ko se vseli v novo hišo
3. bog mu dao rajsko naselje bog mu daj nebesa
-
nasìjača ž (ijek.), nasèjača ž (ek.) dve palici, po dolgem položeni čez nečke, ko se seje moka
-
nàzdrāvlje prisl.
1. na zdravje: ovu čašu ispijam i velim nazdravlje
2. na zdravje, bog pomagaj (če kdo kihne)
3. ko ti kdo izreka sožalje, odvrneš: neka je ostatku nazdravlje!
-
ȍblūk m
1. torilo za sir
2. svitek, ki ga nosi dekle na glavi, ko je snubitev dogovorjena
-
ognjìlača ž agr. sorta hruške, ki je dobra, ko se uleži
-
pàprčak -čka m dial. jagnjetu odrezana noga, ki rabi kot spona za razparani trebuh, ko se jagnje peče
-
pȅš pèša m, mn. pèševi (t. peš)
1. rever, zavihek pri obleki
2. spodnji rob obleke, dolgega oblačila
3. rob korita, za katerega se prime, ko se korito nosi: drži za peševe da nosimo to korito
-
plȉskavica ž
1. zool. delfin
2. mitol. ptica, ki po ljudski veri napoveduje prihodnost
3. ploščat kamen, ki odskakuje, ko ga vržeš po vodni gladini