Franja

kr̀sta kŕstā s mn.
1. anat. križ, ledja: bole me krsta; probadanje u -ima
2. etn. pri pravosl. prošnja procesija, da bi polja dobro obrodila

mekòta ž
1. mehkota, mehkoba
2. rahla, dobro gnojena zemlja, ornica

mîtnjāk m dial. dobro oskrbovan konj, vol

musèlez m (t. müsellez, ar.)
1. staro, dobro vino
2. vinski mošt

naćeflèjisati se -išēm se ekspr. nasekati se ga, nakresati se ga, priti v dobro voljo

nàgr̄eno prisl. zelo dobro, nenavadno dobro: godina je nagreno ponijela, mirno čekaj zimu letina je zelo dobra, mirno čakaj zimo

nàkucati -ām
I.
1. nabiti: nakucati klince, eksere, čavle
2. ekspr. naskopariti: nakucati silne pare
II. nakucati se
1. namučiti se z nabijanjem
2. ekspr. dovolj trkati: nakucao se čaša, napjevao pjesama dovolj je bilo trkanja s kozarci, dovolj petja
3. dobro se najesti, nasititi se: kokoši se dobro nakucaše

nàpredan -dna -o (ijek., ek.)
1. napreden: -a zemlja; napredan političar, pokret, duh; Napredna stranka u Srbiji; za jutra je svaka rabota naprednija zjutraj se vsako delo bolje odseda
2. dobro razvit, zdrav: -o dijete, -a loza

nárok m
1. usoda: tako me zli narok ne tjerao! naj mi usoda prizanese!
2. dial. dobro ime: ne zaruče li se, on povrati djevojku čistu, niti ona za to naroka gubi

nastròjiti nàstrojīm ekspr. spraviti v dobro voljo

nebésa nebes s mn.
1. nebesa: iti v nebesa; zaslužiti si nebesa; bog mu daj nebesa
bog mu dušu prosti
2. velika sreća, dobro nahođenje: imeti nebesa na zemlji
3. nebo, nebesa: povzdigovati koga do nebes
4. u službi interj. križana nebesa, kaj si zopet storil Bože moj, što si opet učinio; sveta nebesa kako je lepo
Bože mili, kakva ljepota (lep-)
5. odprla so se ji nebesa postala je sretna, srećna; ta bo šla gorka v nebesa
bila je bez grijeha (gre-), vrlo dobra i plemenita; dobra mera in vaga v nebesa pomaga
poštenost u poslu donosi dobar glas

nèidóč -a -e nekurantan, koji nema prođe, koji se ne prodaje dobro: zaloge -ega blaga
zalihe nekurantne robe

nepomènica ž
1. kača
2. ekspr. nekaj, kar z imenom ni dobro imenovati (npr. bolezen)

nepomènīk -íka m
1. med., vet. antraks, vranični prisad
2. med. skorbut
3. ekspr. nekdo, ki ga z imenom ni dobro imenovati

nespomènica ž ekspr. sovražno bitje, ki ga ni dobro po imenu klicati, kača, čarovnica

nȍsak nȍska nȍsko nosen, ki se dobro nosi

obijèliti òbijelīm (ijek.), obéliti òbēlīm (ek.)
1. belo pobarvati, pobeliti: obijeliti lice bijelom bojom
2. pobeliti: obijeliti kuću spolja i iznutra, snijeg je obijelio polja
3. ekspr. reči dobro besedo: nemojte ga ocrniti, nego ga obijelite; ni zuba ne obijeliti besedice ne črhniti

odobrávati odòbrāvām
1. odobravati: odobravati nečije mišljenje
2. potrjevati: odobravati planske predloge
3. sprejemati
4. dovoljevati: odobravati odsustva
5. zapisovati v dobro

odòbriti òdobrīm (rus.)
1. odobriti: molba mu je odobrena; odobriti kome odsustvo, molbu
2. potrditi: odbor je plan odobrio; komisija je kolaudaciju odobrila s pohvalom
3. sprejeti: izvršno vijeće, savezno izvršno veće odobrilo je uvoz repromaterijala
4. zapisati v dobro: odobrili smo na vašem tekućem računu sto hiljada dinara; odobrio sam vas na računu

odobríti -im odobriti, priznati kao dobro, potvrditi vrijednost (vred-) nečega, saglasiti se s kim ili čim: odobriti komu dopust; odobriti učni načrt, nagrado