-
mjȅstimičan -čna -o (ijek.), mȅstimičan -čna -o (ek.) ki se najde tu pa tam: -e omaške se opraštaju
-
nàjsi i nájsi vezn.
1. mada, iako: najsi je vse to res, lepo pa ni
2. ili, bilo: najsi bogatin, revež, vsak bo moral umreti
3. pa makar: vsi smo si enaki, najsi živimo v mestu ali na deželi
-
nȅgda prisl.
1. nekdaj: negda je bio oficir
2. včasih, tu pa tam: negda dovede sobom i ženu
-
ojá interj. da, pa da
-
óvdje-óndje (ijek.), óvde-ónde (ek.) prisl. tu pa tam
-
pogdjègdje, pogdjègod (ijek.), pogdègde, pogdègod (ek.) prisl. tu pa tam: pogdjegdje je izbila iz zemlje po koja pečurka
-
pogdjèko, pogdjètko (ijek.), pogdèko, pogdètko (ek.) tu pa tam kdo
-
pogdjèkojī -ā -ē (ijek.), pogdèkojī -ā -ē (ek.) tu pa tam kakšen
-
pokàtkad prisl. včasih, tu pa tam: ona marljivo radi, pokatkad i odahne
-
pònegdje (ijek.), pònegde (ek.) prisl. ponekod, tu pa tam
-
pònekad prisl., pònekī pūt prisl. včasih, tu pa tam: ona je stalno kod kuće, samo ponekad skokne do susjede; mi se samo poneki put sjećamo svoga ranijeg društva
-
pòneko pònekoga, pònetko pònekoga zaim. tu pa tam kdo: poneko od nas se pita zašto nisu svi ljudi dobri
-
pȍvlata ž
1. vrhnja plast stoga, kopice: sadjeti kamaru na -u zložiti tako, da je pri vrhu snopje obrnjeno s klasjem, na ven, da se ob dežju voda lažje odteka
2. geol. kjer je več plasti, se vrhnja imenuje povlata, spodnja pa podina
-
preskòčkē prisl.
1. skokoma: preskočke pregaziti
2. tu pa tam: iz razgovora je preskočke neke riječi čula
3. vsak drugi dan: groznica me hvata preskočke
-
sȁltadžija m voznik, ki prevaža samo ljudi, ne pa blaga in prtljage
-
Šȉjāk m
1. za Hercegovce so "Šijaci" štokavski ekavci (Srbi), za Sremce in Bačvane pa so "Šijaci" Hercegovci, Dalmatinci in Hrvati
2. kmet ikavec iz okolice Slavonske Požege
-
šìšulja ž
1. pešenica golica
2. vinska trta, ki cvete, potem pa se osuje, osipka: mator čokot izmeće se u -u i ostaje besplodan
-
tupatam pril. v. tu, tu pa tam
-
vùčār -ára m dial. lovec, ki je ubil volka, potem pa po vasi nosi in razkazuje njegovo kožo in pobira darove
-
akòbōgdā prisl.
1. verjetno, vsekakor: tu će biti svašta akobogda
2. če bo božja volja: mi ćemo se, akobogda, za godinu dana opet vidjeti
3. vzklik: Hej, čiča Marko, akobogda kam pa kam, striček Marko