in vezn.
1. i: jaz in ti; oče in mati; dobra in skrbna žena; s teboj bom šel in ti pokazal pot; imeli bomo jesti vi in jaz in pes in mucek; to bo naša prva naloga, in naš prvi uspeh
2. te: jaz mu govorim govorim, on pa se ne zmeni
ja mu pričam te pričam, a on ništa
3. a; a to: bal se nas je, in po pravici
bojao se on nas, a to opravdano
4. pa: imeli smo samo eno vrv, in še tisto prekratko
Zadetki iskanja
- ȉspraćājan -jna -o pospremitven, za slovo: -a misa marškompaniji pri polasku na front, na frontu
- javórac -rca m bot. topokrpi javor, A. obtusatum
- kàj i kaj pril.
1. nešto (manja količina): gotovo ima kaj dolga
2. veoma (veća količina, mjera); življenje je kaj žalostno
3. kako je kaj doma a kako kod kuće; fant je neroden kot le kaj
momak je vrlo nezgrapan; udari, če te je kaj
ako smiješ; ne vem, ali bo kaj z njim
ne znam da li će od njega što biti - ki odnosna zamj. nepromj.,
za sva tri roda i sva tri broja te sve padeže, koji -a -e: ta mož, ki je pred nami, je moj brat; žena, ki se približuje, skrbi za naše otroke; mesta, ki so narisana na karti, pomenijo naše največje industrijske centre;
ovoj zamjenici dodajemo enklitičke oblike lične zamjenice u padežu, rodu i broju kako to traži imenica nadređene rečenice na koju se zamjenica ki
odnosi: pšenica, ki jo zdaj kupuješ, je iz Vojvodine; to ni za velikana, ki se mu pravi Brdavs, pa tudi za me Ne, ki mi pravite Krpan; oči, ki v njih igra veselje; to je tisti fant, ki ne veš, ali je neumen ali hudoben - lepodúšen -šna -o sa harmoničnim, a pasivnim odnosom prema svrjetu, svetu
- lepodúšnost ž harmoničan, a pasivan odnos prema svijetu, svetu
- máhničevec -vca m pristaša kulturnih i vjerskih (ve-) pogleda A. Mahniča
- nakléstiti -im, nakleščen -a -o
1. nakresati, naklaštriti: naklestiti vejevja
2. izlemati, istući, izlupati: naklestiti koga s palico - nikár nikarta nikarte pril.
1. nemoj -te: nikar še ne hodi
nemoj da ideš; nikarta ne hodita
(dvoj.) nemojte otići; nikarte se ne jokajte
(mn.) nemojte plakati
2. a kamoli: še videl ga nisem, nikar z njim govoril
3. ni, niti: nikar kaplje ne dam; ni se pokazala nikar meglica
4. kao zabrana u vezi s neodređenim glagolskim oblikom: nikarte mene Turku dati
nemojte mene Turčinu davati
5. nikar se me ne boj ne boj me se; nikarte tako
nemojte, prestanite tako - nìšan km (t. nišan, perz.)
1. tarča: gadanje u nišan
2. muha: uzeti koga na nišan; prednji i zadnji nišan muha in merek
3. odlikovanje, odličje: na glavi mu tri -a carska
4. znamenje: nišan na desnoj ruci
5. darilo snubca nevesti
6. dial. muslimanski nagrobnik
7. razgovarati s kim preko -a biti s kom v sovraštvu - obój -a -e
1. oboji -a -e, i jedan i drugi: mladina -ega spola; -e vino, belo in črno; čutil je veselje in žalost, -e hkrati
osjećao je radost i žalost, i jedno i drugo u isto vrijeme
2. oboji, obadvoji: -a vrata je odklenil; dvoje hlač imam, -e so nove; -i svatje
oboji svatovi, naši i još neki - ókati -am izgovarati glas o umjesto a
- pa vezn.
1. a, pa: nisem bogat, pa vendar srečen
2. i, te: brat pa sestra, ne gre pa ne gre, tu pa tam
3. a: opozoril sem jih, pa vem, da zastonj
4. te, zato, stoga: ti si ga poklical, pa mu ti povej
5. pak: svoje so končali, pa so odšli - pak pril. pak, pa, a: kdo bo šel na stražo? — ti vendar, kdo pak
- pàrip m (gr. parippos),
1. ekspr. kljuse, konj
2. slabš. zdrav, močan, a neumen in trmast človek - pȕn -a -o
1. poln: -a čaša; pun para kao žaba dlaka; pun mjesec ščip, polni mesec; u -om smislu riječi v polnem pomenu besede; u -oj formi; s -im srcem što učiniti z ljubeznijo kaj storiti; usta su mu -a bratstva i jedinstva; imati pun tur imeti polne hlače; -im glasom progovoriti na ves glas spregovoriti
2. popoln: -a gimnazija
3. pun puncat = dupkom pun do vrha poln, nabito poln - rájnki -a -o v. rajni -a -o
- raspolòžiti -pòložīm
I.
1. ukreniti po svoji volji: raspoložiti svojim imanjem
2. določiti: raspoložiti testamentom o svome novcu
3. pripraviti koga a kaj: raspoložiti koga za što
4. pridobiti: raspoložio je sudiju za nas
5. spraviti koga v dobro voljo: raspoložiti koga
6. razvrstiti: raspoložiti vojsku na položaju
II. raspoložiti se postati židane volje - skopúšen -šna -o, skopuški -a -o cicijaški, džimrijski