Franja

odvéza ž
1. oproštenje, razrješenje, razrešenje: odveza od grehov; dobiti, dati -o
2. zemljiška odveza oslobođenje zemljišnih posjeda (-sed-) od feudalnih nameta

ȍdvijeka (ijek.), ȍdvēka (ek.) prisl. od vekomaj, od vedno

odvòditi òdvodīm
1. voditi od: odvoditi od kuće
2. voditi v: odvoditi u goru
3. odvajati: odvoditi vodu

odvrh predl. z rod. od vrha: odvrh glave do zelene trave

òdzad, òdzāda, odzáda prisl. od zadaj

odzamàndē prisl. (t. zeman) od prastarih časov: odzamande je to običaj

òdzgō, òdzgōr, odzgóra prisl. od zgoraj

ogíbati se -am se
1. ugibati se, sklanjati se, uklanjati se: ogibati se avtomobilov, pešcem
2. izbjegavati, izbegavati: izogibala sta se drug drugega, drug drugemu
3. bježati, bežati od: ogibati se dolžnosti, obveznosti
4. kloniti se: ogibati se nevarnosti, alkoholnih pijač
5. manuti se: ogibaj se te razvade, dragi moj

ognjeváren -ma -o siguran od vatre

ogoréti -im
1. pocrnjeti (-ne-) od sunca, preplanuti: na morju je ogorel
2. nagorjeti (-re-): les je pri požaru ogorel; ogorel obraz
preplanulo lice, ogorela polt
preplanula put, ogorelo drevo
nagorjelo drvo

ogríz m rana, ozljeda, ozleda od ugriza

okadíti -im
I. odimiti, nadimiti, osušiti na dimu: okaditi meso
II. okaditi se počađaviti, počaditi, počađiti, postati čađav, crn od dima

okajèn -ena -o
1. čađav, crn od dima
2. nakićen, napit

òkapina ž
1. od sonca, dežja počrnelo seno, slama na vrhu plasta, kopice
2. izpodjedeno obrežje
3. okapki: -e svijeće, sveće

ȍklē, ȍklēn prisl. od kod

okljúsiti se òkljūsīm se od sramote povesiti glavo

oktroírati -òīrām, oktròisati -išēm (fr. octroi) oktroirati, od zgoraj vsiliti, uveljaviti brez odobritve parlamenta: oktroirati ustav; oktroiran ustav; oktroisan ustav

ȍmaha ž, ȍmaja ž
1. voda, ki prši od mlinskega kolesa
2. etn. ob Jurjevem za umivanje prinesena voda

omávčiti -im načiniti zavoj od gipsa: omavčiti zlomljeno nogo

omŕsiti òmr̄sīm
I.
1. nahraniti z nepostnim jedilom: jedanput on mene omrsi; blag je dan sutra, treba dečicu da omrsim
2. dobro založiti
3. pregrešiti se zoper post, prelomiti postno zapoved: ako li si koji post omrsio; uz časne poste sam omrsio, s Turcima sam mrsno večerao
4. z nepostnimi jedili umazati posodo, sklede, lonce
5. s tujo krvjo umazati si roke, ubiti koga: Nenad svoje omrsio ruke, a vuk oštre ostrvio zube
6. omrsiti uže biti obešen
7. omrsiti goveda dati živini soli za lizanje
8. ekspr. prestopiti, prekoračiti mejo: na liniji su se igrači gurali ... omrsio si, omrsio!
II. omrsiti se
1. na postni dan pojesti kaj nepostnega, od mesa
2. dobro se najesti mesnih jedil