-
bélati bêlām dial. zibati: pa je vodi gore u čardake da joj bela čedo nenjihano; belati dijete u kolijevci, dete u kolevci
-
bèlbav -a -o (it. balbo) dial. bebljav, jecljav
-
bélcebub m (hebr.) belcebub, đavao, đavolski poglavica: izganjati hudiča z -om
progoniti, istjerivati (-te-) manje zlo većim
-
bélcen -a -o (lc i u̯c) bjelcat, bjeličast (bel-)
-
bélče -ta (lč i u̯č) m konj bijelac, konj belac: belče se je pognal v dir
-
bélček -čka (lč i u̯č) m
1. životinja bijele boje (konj, vo, kunić, zec)
2. bjelogardista, bjelogardijac (be-), u drugom svjetskom ratu vojnik izdajničke bijele garde u Sloveniji
-
bélčkan -a -o (lč i u̯č) bjelcat, bjeličast (bel-): -e roke; -a hišica
-
bèlćim prisl. (t. belkim) najbrž, morda: u novinama je bilo, belćim si čitao
-
bélec -lca
1. (lc) bijelac, belac, čovjek bijele rase
2. (lc i u̯c) konj bijelac
-
belèdija ž (t. beledije, ar.) v arabskem okolju občinska hiša, sedež občinske uprave
-
bèleg m, mn. bèlezi (n. Beleg) nizko pog., dokazilo, temeljnica, gl. tudi biljeg, beleg
-
belègija ž (t. bilegi) osla, brus
-
belegìjati -ām
1. brusiti z oslo
2. ekspr. prilizovati se, gladiti
-
belènzuk m, belènzuke ž mn. (t. bilezik)
1. zapestnica
2. lisice, okovi
3. obroček na puški
-
bel-esprit m (fr.) belesprit
-
beléti -im
1. bijeljeti (bele-): oblaki so beleli in razganjali zarjo
2. bijeljeti se: sneg je belel v soncu
3. sijedjeti (sede-): lasje mu že belijo
-
belètrija ž (fr. belles-lettres) beletrija
-
beletríja ž (fr. belles-lettres) beletristika, lijepa književnost, umjetnička književnost u prozi: mladinska beletrija; pisati -o
-
beletríst m beletrist(a)
-
beletrìstičan -čna -o, dol. beletrìstičkī -ā -ō beletrističen -čni