-
bèglučkī -ā -ō begluški
-
bèglučkinja ž puška, pištola v ljudski pesmi
-
bègluk m (t. bejlik) zgod.
1. begovsko ali državno posestvo
2. tlaka na takem posestvu
3. begova rezidenca, upravno središče begovega posestva
4. uzeti u begluk konfiscirati, zapleniti
-
bégniti -em
1. projuriti, brzo proći: urne noge so begnile mimo
2. preletjeti (-te-): pogled mu je begnil po ljudeh
3. poletjeti (-te-): misli so mu begnile v domači kraj
-
bégoma pril. bježeći (bež-): begoma se umikati
-
bègōnija ž, begónija ž bot. begonija, Begonia
-
begónija ž (M. Begon) bot. begonija: kraljevska begonija
-
begosúmen -mna -o podozriv za bjekstvo (bek-)
-
begôten -tna -o
1. letimičan: begoten pogled
2. trenutačan: begoten privid, -a misel
3. koji brzo bježi (be-): -a senca
-
bȅgov -a -o begov
-
bȅgovac -ōvca m človek v begovi službi
-
begòvāt -áta m begovat, begovska skupnost
-
bȅgovica ž begovica, begova žena, hči
-
bégovica ž begovica: beg in begovica
-
bȅgović m begovič, begov sin, človek begovskega rodu
-
bȅgovina ž begovina, begova, begovska zemlja
-
bȅgovskī -ā -ō begovski: begovski pjevač, pevač ljudski pevec v begovi službi
-
bégovski -a -o begovski: -o življenje, -a zemlja
-
bȅgovstvo s begovstvo, begovsko dostojanstvo, begovska čast, zemlja
-
begún m
1. bjegunac, izbjeglica (-beg-): -i pred Turki
2. bjegunac (beg-), dezerter: loviti vojaške -e